Začnimo s pubertetniki

Gotovo se sprašujete - kako, da začenjamo s pubertetniki?! Saj otroci rastejo od malega, od jasli in vrtičkarjev v predšolske otroke in nato šolarje, šele v petem in šestem razredu jih začneta na veliko "metati" predbuberteta in puberteta! Razlog je preprost: pred sabo morate videti cilj, sicer se vam morda posamezne postaje na poti ne bodo zdele pomembne, še zanimive ne. Tako bi lahko bili premalo pozorni prav na mestih, ki so mejniki. Na področja, ki jih nikakor ne smete pustiti vnemar.
Kakšne pubertetnike si želite? Recimo, da so to kulturni, urejeni najstniki z delovnimi in učnimi navadami. Priljubljeni, sodobni otroci, ki imajo svoje prijatelje in radi govorijo s starejšimi člani sorodstva. Znajo se pogovarjati o vsem in z vami in vašimi prijatelji govorijo v slovenskem pogovornem jeziku, ne angleškem ali španskem, niti ne v sodobni najstniški latovščini. To hranijo za pogovore z vrstniki. Svoje nazore včasih pokažejo tudi z oblačili in drugimi dodatki, pa vendarle kraju in priliki primerno. Skratka, drugače se bodo uredili za šolo, kot za rojstnodnevno zabavo in spet drugače za v gledališče ali v kino. Uživali bodo v svojih uspehih in doživetjih, potrudili se bodo, da zaslužijo kaj posebnega. Še preden bodo poskusili rešiti južnoameriški deževni pragozd, bodo rešili zmedo v svoji omari in nato v svoji sobi. Če se bodo kdaj odločili za kakšen poseben način prehrane (presno, brezmesno itn.), bo to posledica počasnih sprememb znotraj njih samih, ne pa pritiskov iz znanega ali neznanega vira, zaradi slik na internetu ipd.. Večinoma bodo dobrovoljni in dobrega počutja. Če se odpravite na daljšo pot z avtom ali potovanje z avtobusom, bodo oni zabavali vas in ne obratno. Ko boste urejeni odhajali z doma, boste prestregli tisti pogled: "Vau! Glej ta našo m'tko!" ali očeta, saj ni pomembno.

Želite take najstnike ali pa si mislite, da so vaši genetsko tako drugačni, ali da je njihova usoda toliko drugačna, da je to nemogoče?

Živite v zmoti. To je mogoče. Brezvoljne najstnike smo naredili živahne, vase zaprte spremenili v šaljivce (pa niso ravno zdrsnili v drugo manično fazo). Divjake smo umirili in pregovorno tihi so bruhali občutke navdušenja. Včasih čaramo, posebej, kadar smo z mladimi skupaj po en teden ali več. Tudi v najstniških letih še ni prepozno. Nikoli ni prepozno, a z leti se vloženi trud zelo povečuje, rezultati pa so skromnejši in trajajo krajši čas. Pa vendar je vzpodbudno, da je sploh mogoče.