V preteklosti pridelovalnih površin ni bilo toliko, kot jih imamo danes. Čez veliko ozemlja so se razprostirali gozdovi ali močvirja, tiste majhne krpice zemlje pa so bile prepredene s kamenjem in skalami. Ni bilo ne traktorjev, ne bagrov, ne tovornjakov, ki bi malemu človeku pomagali pripraviti zemljo za pridelovanje hrane. Vse je bilo treba narediti z lastnimi rokami, le malokdo si je lahko pomagal z živino. Na tistem skrbno odmerjenem koščku rodovitne prsti je torej moralo zrasti vse, da so imeli ljudje kaj jesti. Če je pridelek uničila narava (neurje, toča, slana, pozeba, divje živali), je bila družina lačna.

Se nadaljuje jutri ...