... nadaljevanje od včeraj.

Med 11. in 13. stoletjem se je v evropskem poljedelstvu razširilo pridelovanje pšenice namesto drugih žit. S tem se je povečala poraba pšeničnega kruha, a le za zemljiške posestnike, ki so od kmetov zahtevali plačilo davkov v pšenici, in za bogate meščane, ki so si dragoceno pšenico lahko kupili na trgu. Kmetje so se morali zadovoljiti z drugimi žiti in ostanki pšenice. Zato je njihova prehrana še vedno temeljila le na bolj ali manj nekrušnih žitih (proso, ječmen, koruza, rž, ajda, sirek), kostanju in stročnicah. Vse to so grobo zmleli in spekli v trd, nizek kruh.