Energetska izkaznica za hišo

Glede izkaznic je sicer bilo že precej napisanega, bom pa skušal čim bolj enostavno in ne predolgo odgovoriti na vprašanje. Energetske izkaznice so na evropskem trgu že kar nekaj časa stalnica, saj se je med npr. tudi država Slovenija kot članica zavezala (na prej zastavljene cilje znotraj evropske skupnosti glede zmanjševanje porabe energije in izpustov), da jo v naj bi začela uporabljat v praksi z letom 2008 oz 2009, vendar se je zaradi neuspešno sprejeto zakonodaje to premaknilo kr za nekaj let v prihodnost. Tako so izkaznice postale obvezne z letom 2014, ko je stopil na veljavo nov energ. zakon, z njim pa tudi en. Izkaznica. Z 1. januarjem 2015 pa so na veljave stopile tudi sankcije v obliki denarnih kazni, od takrat naprej je potem nekako tudi njihova uporaba v splošno zastavljenem obtoku oz. uporabi.

Po uradni definicija je torej energetska izkaznica javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Poznamo dve vrsti izkaznic in sicer računsko in merjeno, računsko se izvede za potrebe stanovanjskih objektov (torej hiše, stanovanja ipd), merjena se uporabi pri nestanovanjskih objektih (poslovni ali javni objekti), lahko se pa tudi za le-te uporabi izkaznico po računski metodi, dočim obratno ne velja. Skratka, za stanovanjske hiše (v primerih, ko je to potrebno) naročimo pri pooblaščenih izdajateljih izkaznico, ki bo narejena po računski metodi, ki se določi na podlagi izračunanih energ. kazalnikov stavbe. V računski energetski izkaznici se stavbo uvrsti v razred energetske učinkovitosti glede na letno potrebno toploto za ogrevanje stavbe na enoto uporabne površine stavbe (ta izračunan razred se potem tudi navede npr. pri recimo oglaševanju stavbe pri prodaji ipd). V izkaznici se poleg potrebne toplote za ogrevanje stavbe (ki nam podaja prej omenjeni razred) določi še dovedeno energijo za delovanje stavbe, primarno energijo ter emisije CO2. Glede tega si je potrebno zapomniti, da se izkaznica izračuna po določeni metodologiji, ki recimo predpostavi, da se objekt ogreva v času ogrevalne sezono v polnem času (torej 24 ur na dan, 7 dni v tednu) in sicer pri vzdrževani temperaturi bivalnih prostorov v vrednosti 20 stopinj Celzija. Na tak način dobimo primerljivo rezultate, ki pa lahko deloma odstopajo od pričakovanih s strani naročnikov, kar je deloma razumljivo.

Izkaznica za primer stan. hiše je potrebna v naslednjih primerih in sicer: kadar hišo oddajamo za obdobje nad 1 letom ali ko jo prodajamo na trgu (tako pri oglaševanju v medijih, kot kasneje pri podpisu kupoprodajne, kjer se novemu lastniku predloži sama izkaznica). Pri novogradnji je energetska izkaznica obvezna sestavina projekta izvedenih del (PID-a). Veljajo pa pri izkaznicah izjeme, ko izkaznica ni potrebna, za hišo to na primer velja v naslednjih primerih:

- ko gre za samostojno stavbo z celotno uporabno površino manjšo od 50m2 (to je seštevek uporabne površine po vseh etažah),

- ko gre za oddaje stavbe za obdobje krajše od 1 leta,

-pri prodaji v postopku izvršbe ali v stečajnem postopku,

- pri prodaji ali oddaji nepremičnine , ki je v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti prešla na podlagi sklepa o dedovanj,

- ko gre za enostavne in nezahtevne objekta (torej lope, drvarnice, nadstreške ipd)

- za stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine.

Treba pa spomniti na zadnjo stvar, ki je poglavitna in mogoče je pri sami izkaznici najbolj pomembna: to si priporočeni ukrepi, ki so navedeni na koncu dokumenta. Ti bodočemu najemniku ali kupcu nepremičnine sporočajo, katere ukrepe je kratkoročno in dolgoročno smiselno uporabit, da izboljšamo samo energetsko učinkovitost objekta, kakšne so povračilne dobe investicije (torej, kdaj se nam vloženi denar povrne v obliki prihrankov energije) ipd.

Toliko na kratko na splošnem v teoriji, kaj izkaznice je, kdaj je potrebna in tudi sama njena smiselnost. Glede praktičnega vidika pa bi vendarle pripomnil, da tudi iz prakse opažam, da ima vendarle nek pomen in da tako lastniki, kot splošna javnost počasi vendarle le priznava nek pomen temu dokumentu, saj se pri npr ogledovanju nepremičnin med drugim bolje informirajo glede energetski učinkovitosti stavbe ipd kjer je jasno tako bolj opredeljen tudi sam pogled na stroške ogrevanja, prezračevanja, ohlajevanje objekta ipd. Kar je seveda bil cilj od začetka.