Izolacija mansarde

Pozdravljeni. Namen imamo urediti mansardo za potrebe bivanja, zato nas pri tem zanima, kakšno izolacijo uporabiti, kakšna naj bo ustrezna debelina in tako naprej.

Arhitekt Iztok Mrzljak odgovarja:

Vprašanje glede toplotne izolacije mansarde je eden najbolj pogostih, ki se nanašajo na področje energetske obnove stanovanjskih hiš, zato je možno glede tega dobiti kar nekaj informacij po medijih, svetovalnih pisarnah ipd, je pa vseeno dobro opozoriti na glavne zahteve in značilnosti takšnega posega.

Na trgu je danes ogromno izdelkov, ki jih lahko uporabimo kot toplotno izolacijski sloj podstrešja oz. mansarde (mineralne izolacije, vpihovanje celuloze, izolacije iz naravnih materialov, razne ekspandirne pene ipd). Vendar bi za naš primer, kjer recimo ostrešje ni izvedeno v betonski obliki (predvidevam, da gre za leseno ostrešje), zaradi požarne zaščite odsvetoval uporabo gorljivih izolacij, ki lahko ob požaru izločajo zdravju nevarne snovi (razni stiroporji, stirodurji, pene ipd, je pa potrebno preveriti specifikacije, v kolikor gre za namensko obdelane materiale in se smatrajo varne). Običajno se tako za »odprta« ostrešja v hišah izberejo produkti na podlagi mineralnih materialov, torej kamena ali steklena volna, so pa kot rečeno možne tudi ostale, naravne rešitve, vse bolj se na primer uveljavljajo produkti iz ovčje volne, konoplje ipd (seveda pa tudi za njih velja enako glede požarne varnosti, certifikatov ipd). Za lažjo izvedbo in obdelavo je bolje izbrati bolj trdo izvedbo, ki je rezana v ploščah in ne v kolutih.

Debelina izolacije je odvisna od različnih dejavnikov, ti so predvsem geografska lega objekta, velikost bivalne oz. ogrevane površine, način ogrevanja objekta ipd. Pri tem je treba vedeti, da v Sloveniji glede učinkovite rabe energije v stavbah obstaja pravilnik PURES, ki nam med drugim tudi določa, kakšne so minimalne zahteve, ki jih mora zunanji ovoj objekta (zunanje stene, streha, plošča proti terenu, zunanja okna ipd) zagotoviti glede prehoda toplote pri določenih bivanjskih pogojih (še nekoliko strožji pogoji veljajo za recimo razpise Eko sklada). Za streho (kjer je približno ene tretjina vseh izgub skozi zunanji ovoj hiše) tako na primer velja, da je skupni prehod toplote skozi strešno konstrukcijo omejen na 0,20 W/m2K (0,18 za razpise nepovratnih sredstev ipd), kar pomeni da bomo za recimo JV regijo potrebovali nekje minimalno 20 oz. 25 cm skupnega sloja ali slojev toplotne izolacije. Seveda je pa dobljen rezultat odvisen od vrste toplotne izolacije in njenih fizikalnih lastnostih, pri tem se največkrat omenja tako imenovana lambda oz. toplotna prevodnost materiala. V primeru, da imamo izolacijo z boljšimi izolativnimi lastnostmi, bo potrebna debelina nekoliko manjša. Seveda so pa to minimalne potrebe, nič ni narobe oz. je celo priporočljivo, da uporabimo tudi večje debeline izolacijskega ovoja strehe oz. mansarde, sploh v kolikor načrtujemo prenovo v sklopu energetska sanacije s ciljem nizkoenergetske (NEH) ali celo pasivne hiše (PH).

Glede posameznih sestavov ovoja strešne konstrukcije pa je potrebno biti bolje seznanjen, kaj je že izvedeno, kakšne je strešna kritina ipd (pri npr. pločevinasti kritini je potrebna še dodatna skrb za pravilne detajle, enako pri izvedbi strešnih oken..). Zato bi bilo potrebno več informacij, v najboljšem primeru pa seveda temeljit pregled objekta in po potrebi tudi difuzijski preračun prehoda toplote skozi konstrukcijo, morebitni termografski pregled in podobno. Na tak način potem dobimo celovit in ustrezen napotek za ustrezno izvedbo toplotne izolacije pri adaptaciji mansarde.