Zelena streha

Pozdravljeni,

zelene strehe so seveda dobra in sonaravna rešitev v gradnji, kjer osnovni princip poznamo že praktično od prazgodovine. Danes se uporablja zelo širok spekter naprednih vrst ozelenitve in zelo dovršeni tehnični detajli, vendar osnovno vodilo ostaja: zelena streha lahko ob ustrezni izvedbi učinkovito nastopa tako kot toplotni izolator v zimskem času (v kolikor govorimo o ozelenitvi streh bivalnih objektov) pa tudi kot učinkovit sistem za preprečevanje pregrevanja strehe (s tem seveda še dodatno ogrevamo zrak pod in nad streho) v poletnem času. Poleg tega namesto prahu in ostalih nečistoč, ki se drugače nalagajo na strešni kritini, tukaj s pomočjo vegetacije filtriramo in hladimo zrak v neposredni okolici pod in nad streho. Plast vegetacije zmanjšuje tudi vpliv elektromagnetnega sevanja, deluje kot zvočni izolator in podobno, torej je kar nekaj dobrih lastnosti, ki jih lahko s pridom uporabimo v gradnji.

Glede tehničnih omejitev oz. bolj zakonitosti bi bilo najprej dobro omeniti debelino substrata (drugi pogoj, ki narekuje izvedbo, je recimo naklon same strešine), ki je potreben za določeno vrsto strešne ozelenitve. V koliko želimo na primer imeti zeleno strešno teraso, krito s travo, kakšno grmovnico ali celo z drevjem, kot to vidimo na raznih predstavitvenih brošurah ali revijah, govorimo o intenzivni strešni ozelenitvi. V tem primeru bo potreben kompleten sistem talnega namakanja, ustrezne filtracije in odvajanje vode, hidro bariere in predvsem ustrezno debelino substrata, ki ponavadi znaša vsaj tam nekje 40-50 cm, raje še kar nekaj centimetrov več (v primeru ozelenitve samo s travo, nekoliko manj, recimo min. 20, 30 cm). Takšne rešitve potem pomenijo skupaj z ustrezno toplotno izolacijo ipd. skupne debeline prek enega metra, zato je to potrebno upoštevati pri zasnovi objektov. Bomo pa na tak način ob ustreznem stalnem vzdrževanju (košnja, namakanje…) imeli lepo, zeleno površino v obliki zelene strehe ali terase.

Drugi, za naš primer mogoče bolj primeren način ozelenitve, pa je uporaba tako imenovane ekstenzivne ozelenitve, kjer ob majhni debelini substrata (recimo do 3 do 8 cm) lahko zasadimo celoletnice (sočnice, gomoljnice, zeli, homulice (sedumi) in manjše grmovnice), ki ne potrebujejo toliko vzdrževanja in so tudi bolj odporne na spreminjanje podnebnih pogojev. Še vedno je potrebno poskrbeti za ustrezno nameščeno filtracijo odvečne vode, hidro bariero ipd., vendar tukaj ni potrebnega kakšnega dodatnega namakanja. Zaradi manj potrebnega sloja substrata je tudi obremenitev strešne konstrukcije s samo težo dosti manjša, tako da še vedno lahko uporabimo lažje, montažne rešitve in se ne toliko zanašamo na masivno gradnjo, ki je mogoče bolj primerna za prej omenjeni primer intenzivne ozelenitve.

Torej, glede vrste bi za naš primer predlagal ekstenzivno ozelenitev, kjer se pa potem glede na zakonitosti, opisanih prej, izvede celotna zasnova in izvedba konstrukcije. Druga stvar, ki nam bo narekovala izvedbo, je sam naklon strehe, saj bi v primeru bolj strmih naklonov potrebovali ustrezne rešitve, ki zadržujejo sloj substrata ipd., vendar v primeru ravno strehe z minimalnih padcem to ne bo potrebno.

Vsekakor pa nam bo ozelenjena nadstrešnica ob ustrezni izvedbi omogočila boljšo mikroklimo neposredno pod in tudi nad samo streho, po svoje bomo poskrbeli tudi za boljšo ugodje in bolj trajnostno gradnjo. Pri ozelenitvi strehe se je potrebno dobro informirati tako pri izvajalcih, kot morebitnih prodajalcih materiala in opreme za izvedbo zelenih streh, saj se pogoji zelo spreminjajo glede na našo geografsko lokacijo (in s tem podnebne razmere), konfiguracije terena, okoliško rastje, nenazadnje tudi morebitne zahteve lokalnih prostorskih aktov, ki lahko prepovedujejo ali kako drugače omejujejo ali pogojujejo uporabno zelenih streh ipd.