Cane corso je starodavna pasma psov, ki je nastala na jugu Italije. Nastal naj bi s križanjem med rimskimi molosi, tibetanskim mastifom in napolitancem. Uporabljali so jih za obrambo, kot pse čuvajev, za vojskovanje in celo za lov. Njihovi predniki pa so se v antičnih časih celo borili v arenah z levi. Cane corsi so izjemno prilagodljivi, bistri in vsesplošno „uporabni“ psi.

Danes so predvsem priljubljeni družinski psi. Kljub temu, da so že skoraj povsem izumrli, so danes ena izmed bolj prepoznavnih pasem psov na svetu. Pasmo so tako rekoč ponovno ustvarili. Kljub mogočnemu videzu, močnemu in čvrstemu telesu pa so še vedno zelo agilni in spretni. Potrebujejo veliko gibanja, ki jih ohranja v dobri formi in kondiciji. Cane corsi tehtajo do 45 kg in v višino merijo do 68 cm. Samci so nekoliko večji in močnejši od psic. Dlako imajo kratko in priležano. Barva dlake je lahko črna, tigrasta na sivi, črni ali rumenorjavi osnovi, rumeno rdečkasta, svinčeno siva ali skrilasto siva. Še ne dolgo nazaj so jim krajšali repe in ušesa, kar pa sedaj v večini evropskih držav ni več dovoljeno.

Cane corsi so izjemno predani lastniku, celo zaščitniški, zato je zelo pomembno, da so ustrezno vzgojeni in socializirani. Zagotoviti jim je potrebno zgodnji stik z ljudmi, drugimi živalmi, otroci ... Lastnik mora biti pri vzgoji dosleden in discipliniran. Nega dlake cane corsev ni posebno zahtevna, „zahtevajo“redno izčesovanje odpadle dlake in občasno kopanje.

Vzrediteljica in lastnica psov cane corso Špela Adamič:

V cane corsa smo se zaljubili na prvi pogled. V velikem atletskem telesu ima nežno srce. Odlikuje ga eleganca gibanja in skladnost telesa. In tisti globok pogled, da ti zastane dih. Da so čuvaji in zaščitniški, pove že njihovo ime corso- "cohors" - zaščitnik, so pogumni, vendar vdani in nežni, neprecenljivi družinski psi, ki obožujejo svoje družinske člane. Hkrati pa mirni in precenijo situacijo, preden odreagirajo. Kljub velikosti znajo ravnati z malimi otroci. Bodoči lastnik mora biti pozoren že pri nakupu psa. Ne samo zaradi zdravstvenih težav, ampak tudi zaradi značajskih lastnostih njihovega bodočega „družinskega člana“. Svetujem in zagovarjam nakup rodovniške živali, saj bodo le tako lahko prepricani, da so dobili pravega cane corsa in ne mešančka. Tako je možno predvideti značaj, ki ga bo imel ob ustrezni vzgoji njihov ljubljenček. Velikokrat se zgodi, da lastniki govorijo o napadalnosti in agresiji, vendar se takrat skoraj vedno se izkaže, da gre za nerodovniškega psa. Pri taki vzreji se nihče ne obremenjuje z zdravstveno in značajsko skladnimi psi, temveč jim gre samo za denar. Prav tako niso mentorji skozi vzgojo in odraščanje psa, kar lahko pričakuješ od resnih vzrediteljev. Lastnik mora biti odločen, discipliniran, dosleden, potrpežljiv. Šolanje cane corsa se mora začeti že v leglu. In seveda takoj, ko pride v novi dom. Šolanje naj bo dosledno, odločno in razgibano. Predvsem pa lažje delajo, če se jih motivira. Šola se jih razmeroma lahko, tako da jih nemalo naredi tudi IPO teste.