Dalmatinec

Zagotovo ena najbolj markantnih pasem. Še večjo slavo so dalmatincem prinesli filmi in zgodbe o 101 dalmatincu. Kljub imenu pa le malokdo ve, da pasma „pripada“ našim južnim sosedom. Kljub temu, da so podobe dalmatincev našli na freskah, ki so nastale v starem Egiptu in da so pasmo dokončno oblikovali Angleži, je priznana kot hrvaška avtohtona pasma.

Pasmo dela posebno pikast vzorec. Na beli osnovni barvi so dalmatinci posuti s pikami, najpogosteje črnimi, lahko pa tudi rjavimi, sivimi.... Dlaka je sicer zelo kratka in ostra. Niso primerni za bivanje na prostem, saj zelo slabo prenašajo mraz. Dalmatinci so klasificirani v 7 FCI skupino, skupaj z ostalimi goniči in krvosledi, a se jih danes bore malo nahaja v lovskih rokah, kljub močnemu lovskemu nagonu. V preteklosti so spremljali poštne in gasilske kočije.

So zelo hitri in vzdržljivi, tako, da lahko pretečejo izjemne razdalje. Imajo tipično „atletsko“ postavo. V višino merijo do 62cm in tehtajo do 30kg. Kljub prijetnemu in prijaznemu videzu, pa imajo zelo razvit čuvajski nagon. Zelo se navežejo na svojega lastnika in mu sledijo praktično povsod. Kot pasma so precej zdravi, je pa potrebno že v leglu testirati vse mladiče na gluhoto, saj se v pasmi redno pojavljajo povsem gluhi mladiči. Podvrženi so tudi obolenjem kože in ledvic. Zato je še toliko bolj pomembna ustrezna in kakovostna prehrana.

Dalmatinci so zelo bistri in učljivi, a tudi samosvoji. Zato je potreben pravilen in zgoden pristop k šolanju, ki mora temeljiti na pozitivni stimulaciji.