Mačji mladiči

Mačke so zagotovo ena izmed veličastnejših živalskih vrst, ki nas spremljajo. Poleg tega so tudi zelo pametne, prilagodljive in iznajdljive.

Vsi te presežki pa imajo žal tudi svojo ceno. Muce se v nekontroliranem okolju zelo hitro namnožijo, kar pa številne popelje v lakoto, bolezni in brezdomno življenje. Odnos človeka do mačke se je skozi zgodovino spreminjal, od božanskega čaščenja do množičnega pobijanja zaradi povezave s čarovništvom. Kljub temu, da danes mnogi mucki živijo kraljevsko življenje, pa kot družba do njih nimamo dovolj spoštljivega odnosa. Številne še danes lačne in bolne tavajo tako po vaseh kot mestnih središčih. Kljub temu, da so nam vsa sredstva za omejitev neželjenega razmnoževanja dostopna. O slabem odnosu priča tudi to, da ogromno mačjih mladičev, ki potencialno najdejo dobre domove zapusti leglo takoj, ko pokažejo voljo po tem, da sami zaužijejo nekaj hrane. Vendar v resnici takrat mladiči še zdaleč niso pripravljeni na odhod iz maminega "naročja".

Vsi, ki posredno ali neposredno delamo z živalmi in njihovimi skrbniki se v tem obdobju leta praktično dnevno srečujemo z "novopečenimi" skrbniki premladih mačjih mladičev. Takšne muce s seboj ponesejo precej slabo popotnico za življenje. Poleg slabše odpornosti zamudijo pomemben del socializacije, ki jo lahko opravijo le živali iste vrste. Mačji mladiči naj bi z mamo ostali vsaj do dopolnjenega 12. tedna starosti. Tako pravi tudi slovenska zakonodaja. Vsaka prezgodnja ločitev mame in mladičev pa se smatra kot mučenje živali. Odgovornost pa je tako na novih skrbnikih male muce, kot na lastniku mamice.

Vsi, ki za mačje leglo niso pripravljeni skrbeti dovolj dolgo pa naj čim prej poskrbijo za sterilizacijo svojih muc in tako preprečijo trpljenje mačje mame in mladičev.