Majhen in ranljiv ekosistem

Glede na to, da smo pred kratkim v Utici nekaj več pozornosti namenili akvaristiki, se vse bolj pogosto srečujemo tudi s „cvetkami“ s področja akvaristike.

Vsi, ki se odločate za akvarij, ali pa ga celo že imate se morate zavedati, da bo akvarij lep in utečen, ko bo deloval pravilno, torej bo živ, oz. se bo v vaši stekleni „posodi“ vzpostavil majhen ekosistem. Zelo pomemben del tega pa je tudi filter, lahko rečemo celo najpomembnejši del celote, četudi je v primerjavi z akvarijem mnogo manjši. V filtru, zahvaljujoč mikroorganizmom, ki smo jih naselili na filtrirne površine namreč potekajo pomembni mikrobiološki procesi razgradnje odpadnih snovi, do te mere, da se ne tvorijo škodljive dušikove in fosforjeve spojine, ki bi ogrožale življenje ostalih prebivalcev v akvariju.
Poleg mikroorganizmov večino akvarijev naseljujejo še rastline, ki ravno tako uravnavajo količino odpadnih snovi v vodi, uravnavajo pH vode, bogatijo vodo s kisikom in nudijo ribam skrivališča in prijetno bivalno okolje. Glavni akterji pa so seveda živali v akvariju; ribe, polži, rakci, kozice, školjke...

Glede na to, da je akvarij majhen, zaključen oz. omejen sistem, pa za nemoteno delovanje potrebuje nekaj naše „pomoči“. Le ta pa mora biti kar se da „prijazna“ do prebivalcev in na nek način posnemati naravne pojave.

Ker akvarij nima naravnih pritokov vode, prav tako vanj skoraj zagotovo ne pada dež, je potrebno dokaj redno zamenjati del vode. To storimo na 10-14dni, odvisno od števila in vrste prebivalcev. Zamenjamo pa le del, do nekje tretjine vode. Tako zmanjšamo količino morebitnih strupenih snovi v vodi in pa simuliramo dež. Med samo menjavo pazimo, da živali v akvariju ne prestrašimo in spravimo v stres. Ker se v vsakem akvariju s časom na dnu naberejo ribji iztrebki in odpadki presežkov hrane je priporočljivo le te odstraniti s presesavanjem dna akvarija.

Običajno akvarijske rastline nimajo na voljo dovolj hranil za rast in ohranjanje odlične kondicije, zato jim pomagamo z gnojili ali, če imamo nekoliko bolj zahtevne in hitro rastoče rastline z dodatkom co2.

Kadar začne slabeti pretok na filtru očistimo filtrirni material. Le tega površno splahnemo v vodi, ki smo jo predhodno iztočili iz akvarija. Filtrirnega materiala nikoli ne čistimo pod tekočo vodo iz pipe, saj lahko tako pobijemo vse dragocene mikroorganizme, ki so naseljeni na filtrirnih gobah, keramiki...

Zelo pomembno je, da v akvarij ne posegamo agresivno, torej nikoli v celoti ne menjamo vode (razen v ekstremnih okoliščinah), ne jemljemo ven podlage z namenom čiščenja, ne uporabljamo čistil...

Pravi in dobro utečen akvarij v resnici ni „sterilno“ čist, čisto nič ni narobe tudi če se pojavi kakšna algica ali polžek. Oboje man lahko služi kot odličen indikator smeri poteka naravnih procesov našega majhnega ekosistema.
Pogosto tudi slišim: „Za začetek bomo čim manjši akvarij, ko se naučimo, pa nabavimo nekaj večjega.“ Slednje je povsem zgrešeno. Manjši akvariji so bistveno bolj zapleteni za nego kot večji. Kar je povsem logično, ker imajo bistveno manjšo kapaciteto vzdržljivosti napak, ki jih naredimo „vzdrževalci“. V večjih posodah, se ponesrečene poteze ali nekaj malomarnosti ne pozna tako hitro medtem, ko v manjšem akvariju lahko pomeni usodno napako.