Na vsebino

Veliki švicarski planšarski pes

Kot že ime pove je domovina teh mogočnih in lepih psov Švica. Njihov nastanek ni povsem jasen, zagotovo pa so njihovi predniki rimljanski molosoidni psi. Švicarski planšarski psi (v nadaljevanju VŠPP) so prepoznavni po čudovitem tribarvnem vzorcu, ki pa je značilen tudi za „bratske“ švicarske pasme planšarskih psov; berenski planšarski pes, berenski planšarski pes in apenzzeler. Pasma je med obdobjem svetovnih vojn skoraj izumrla, danes pa so zelo popularni in pogosti v veliko evropskih državah in v ZDA. Tudi v Sloveniji je njihova populacija precejšna.

VŠPP so bili vdani družabniki in čuvaji na kmetijah. Poleg čuvanja pa so pomagali tudi pri kmečkih opravilih kot so vleka vozov in orodja. Moč in željo po vleki imajo „zapisano“ v genih in še danes, predvsem na različnih dogodkih prikazujejo to atraktivno dejavnost. Kljub temu, da so VŠPP teritorialni in glasni čuvaji pa praviloma ne smejo biti agresivni. Na prišleka opozorijo z glasnim laježem, ob prisotnosti lastnika pa so veseli vsakega obiskovalca in ga nadvse dobrodušno sprejmejo.

Švicarji so veliki psi, samci merijo med 65 in 72cm, psice pa med 60 in 68cm. Dosežejo do 60kg teže, nekateri samci tudi do 70kg. Kljub izjemni inteligenci, pripadnosti in dobrodušnosti pa niso povsem enostavni za vzgojo. Če želimo vzgojenega psa bo potrebno kar nekaj potrplenja in predvsem doslednosti. Znajo uveljaviti svoje, biti nekoliko trmasti, nezaupljivi in nestrpni. Zato je pomembno, da so vzgoje in šolanja, ki mora biti razgibano in temeljiti na pozitivni motivaciji, deležni že kot mladički.

Pogostejši vedenjski problemi so težave z odpoklicem, pretirano vlečenje na povodcu, pretirano lajanje in nezaupljivost do tujcev. Zato je potrebno že mladička navaditi na uporabo povodca, dobro navezavo z lastnikom in ga socializirati v čim več različnih okoljih.

Kar se zdravja tiče so VŠPP dokaj zdravi, lahko pa jih prizadene nekaj dednih okvar, ki pa se v načrtovani in previdni vzreji pojavljajo redkeje. Največji problem je trenutno epilepsija, sledijo „ramenski odkruški“, bolezni oči... Vse deformacije na sklepih (kolki, ramena, komolci) se preverja pri vzrejnih živalih.

Glede prehrane VŠPP niso izbirčni, se pa priporoča kakovostna hrana, tako kot tudi za vse ostale pasme psov. Švicarji so praviloma precej požrešni. Ni odveč previdnost glede protokola hranjenja. Ne priporoča se hranjenje takoj pred ali po sprehodu, saj se tako poveča tveganje za zasuk želodca. Nega dlake je nezahtevna; tedensko izčesavanje odmrle dlake in kopanje po potrebi.

VŠPP so danes predvsem družabni psi. Z lastnikom radi sodelujejo tudi pri športnih aktivnostih. Zelo zmotno je mišljenje, da so to leni in okorni psi. Ker so izjemno navezani na lastnika nikakor niso primerni za bivanje na samem kot čuvaji objektov itd. Stik z človekom je zanje izjemno pomemben. V kolikor imajo možnost svojega lastnika spremljajo praktično povsod in ves čas.

Vir: Utica trgovina za živali

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj