ŽIVLJENJE JE IGRA

Lahko bi rekli, da je življenje igra, ko ga začneš zares živeti.

Ko nas v življenju predramijo nesreče ali bolezni, takrat šele začutimo kako kratko in krhko je lahko naše življenje in hkrati imamo priložnost odkriti svojo prvinsko moč.

Vedno se učimo ali z boleznijo ali z ljubeznijo.

Ni mi pa jasno, zakaj kot človeštvo vedno izbiramo učenje z boleznijo!

Zakaj potrebujemo takšne drastične alarme, da ugotovimo in začnemo spoznavati sebe?

Res je, da živimo v svetu dualnosti. Je noč/dan, tema/svetloba, jeza/mir, sovraštvo/ljubezen.

Mogoče tudi zato, da spoznamo česar nočemo in začnemo odkrivati ter živeti kaj pa si sami resnično želimo. Tako odkrijemo igro spoznavanja, razumevanja in odločitev ...

Tu nisi zato, da bi te vsi drugi razumeli ... Tu si, da razumeš sebe ...

Tu nisi zato, da ugajaš samo drugim ... Tu si, da poskrbiš tudi zase ...

Tu nisi zato, da te imajo vsi radi ... Tu si zato, da vzljubiš najprej sebe ...

Da ne bo pomote ... ne mislim o samovščenosti ... ampak o zdravi ljubezni do sebe.

Tukaj si da:

  • spoznaš sebe
  • se spomniš kdo si
  • ponovno odkriješ svojo moč
  • izpolniš nalogo duše

Ko vsak posameznik to spozna ... in spozna zakaj je v tej Zemeljski igri, začne zares živeti ... In s tem ko spremeni sebe, začne spreminjati svet.

Mali princ: ”Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.”