Na vsebino

Ara

Tokratni prispevek se nanaša na več podobnih vprašanj glede plačila are, vrnitve are ali vrnitve dvojne are.

Odvetnik odgovarja

Prispevek je splošne narave in povzema bistvo pravne teorije in prakse o ari.

Ara je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Plačilo are je dokaj pogosta praksa pri sklepanju različnih pogodb, vendar pa je marsikdaj razumljena narobe in pri marsikateremu pogodbeniku pusti grenak priokus.

Ara je po navadi dana v denarju, lahko pa je ara tudi neka določena količina nadomestnih stvari, kar je bolj redko, a vsekakor mogoče. Kot primer navajam, da recimo kupec avta prodajalcu izroči 20m3 drv kot aro. Povprečen uporabnik si sicer opisano težko predstavlja, saj se načeloma ara všteje v kupnino, vendar pa je tudi opisano mogoče. OZ namreč ne predvideva avtomatskega všetja are v kupnino, saj določa, da se mora pri izpolnitvi pogodbe ara vrniti ali všteti v izpolnitev obveznosti. Ara se avtomatsko šteje kot delna izpolnitev obveznosti samo, kadar je dana v enaki obliki v kateri mora ena stranka izpolniti obveznost. Torej, če je ara dana v denarju in je obveznost plačilo v denarju, se ara šteje kot delna izpolnitev obveznosti. V prej opisanem primeru bi tako kupec avtomobila, ob plačilu celotne kupnine, dobil nazaj 20m3 drv ali pa bi se s prodajalcem dogovorila, da se vrednost drv všteje v kupnino.

OZ določa, da če je ob sklenitvi pogodbe ena stranka dala drugi stranki nek znesek denarja ali neko količino drugih nadomestnih stvari v znamenje, da je pogodba sklenjena, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Opisano pomeni, da ara ni nek poseben in predhoden dogovor pred sklenitvijo glavne pogodbe, ampak mora biti dogovor o ari sklenjen hkrati s sklenitvijo pogodbe v zvezi s katero se pogodbeni stranki dogovorita za aro ali pa po sklenitvi pogodbe v kateri se kot pogoj za začetek učinkovanja pogodbe zapiše plačilo are. Ara kot taka tako nima narave samostojne pogodbe, ampak deli usodo glavne pogodbe. Opisano pomeni, da dogovor o ari velja izključno in samo če je veljavno sklenjena pogodba v znamenje sklenitve katere je bila ara dana. Praktično to pomeni, da če pogodbeni stranki skleneta pogodbo in se dogovorita o ari in se kasneje izkaže, da pogodba ni bila veljavno sklenjena odpade tudi dogovor o ari in jo je potrebno vrniti.

Ara ima tako dejansko trojni pomen in sicer dokazni pomen, namen utrditve obveznosti in delne izpolnitev obveznosti. Dokazni namen ima predvsem v tistih primerih, ko je pogodba sklenjena ustno. Pri tem je potrebno opozoriti, da ara ne dokazuje veljavno sklenitev pogodbe, ampak samo sklenitev pogodbe. Samo plačilo are še ni zagotovilo, da je bila pogodba pravno veljavno sklenjena. Če je za pravno veljavnost pogodbe potrebna pisna oblika (npr. prodaja nepremičnine) ara izgubi dokazni pomen. Namen utrditve obveznosti pride do izraza, ko je pogodba razvezana iz vzrokov za katere odgovarja ena ali druga pogodbena stranka. V tem primeru ima ara lahko tudi funkcijo pogodbene kazni. Pomen delne izpolnitve obveznosti pa predstavlja ara takrat, kadar se všteva v izpolnitev pogodbe.

Dejansko gre za dokaj kompleksno vprašanje uporabe are ne glede na to, da je na videz popolnoma vse jasno. Detajlno opisovanje vseh funkcij are presega pomen tega prispevka in se bom v nadaljevanju osredotočil samo na večno bojazen vračila are ali dvojne are.

Predvsem je potrebno opozoriti na dejstvo, da ne velja avtomatsko to, da lahko stranka, ki je dala aro, odstopiti od pogodbe s tem, da pusti aro drugi stranki; prav tako ne more tega storiti druga stranka s tem, da vrne dvojno aro. Takšno ravnanje in takšen odstop od pogodbe je mogoč samo če se pogodbeni stranki tako dogovorita.

OZ v 65. členu določa, da če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je dala aro, sme druga stranka po lastni izbiri bodisi zahtevati izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, in povrnitev škode, aro pa všteti v odškodnino ali vrniti, bodisi se zadovoljiti s prejeto aro. Opisano dejansko pomeni, da če pogodbe ne izpolni stranka, ki je aro dala in ja za to odgovorna ona sama (neizpolnitev ne izvira iz sfere okoliščin za kater stranka ne odgovarja) da lahko druga stranka zahteva izpolnitev pogodbe. Ara, razen če ni določeno drugače, ne daje upravičenja odstopiti od pogodbe in drugi stranki pustiti aro. Nasprotna stranka lahko obdrži aro in ne zahteva izpolnitev pogodbe oziroma doseže razvezo pogodbe zaradi kršitve. V tem primeru se šteje ara kot pogodbena kazen zaradi neizpolnitve. Lahko pa nasprotna stranka zahteva tudi povračilo škode, ki ji je z neizpolnitvijo pogodbe nastala in dano aro všteje v odškodnino. Tudi v tem primeru opisujem samo splošne značilnosti in pravila glede are, način vračanja pa se razlikuje od tega ali je obveznost pogodbe denarna, nedenarna ipd., kar presega namen tega prispevka.

Bolj pogosti in sporni pa so primeri, ko pogodbo ne izpolni stranka, ki je aro prejela. OZ določa, da če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je prejela aro, sme druga stranka po lastni izbiri zahtevati bodisi izpolnitev pogodbe, če je to še mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are. Tudi tukaj za nadaljnje izvajanje velja predpostavka ,da do neizpolnitve pogodbe pride iz razlogov za katere odgovarja stranka, ki je aro prejela.

Stranka, ki je pogodbi zvesta lahko tako zahteva izpolnitev pogodbe in povrnitev škode zaradi zamude.

Pogodbi zvesta stranka lahko zahteva razvezo pogodbe zaradi kršitve in če to doseže ima nato v nadaljevanju več možnosti:

- če pogodbi zvesta stranka doseže razvezo pogodbe zaradi kršitve, pogodba preneha veljati in ker je dogovor o ari odvisen od veljavnosti glavne pogodbe, mora stranka vrniti aro, pogodbi zvesta stranka pa lahko zahteva še odškodnino zaradi neizpolnitve pogodbe,

- v primeru razveze pogodbe ara prične učinkovati kot pogodbena kazen zaradi neizpolnitve. Zaradi opisanega lahko pogodbi zvesta stranka, ki je aro dala, zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve v višini, ki je enaka plačani ari in morebitno razliko do popolne odškodnine in zahteva tudi vrnitev denarnega zneska, ki ga je kot aro plačala v zvezi s sklenitvijo pogodbe, ker je pogodba razvezana. Končni izid (seštevek) denarnih zahtevkov opisanih v tej alineji je tako enak dvojnemu znesku are.

Posebna pravila glede vračanja in vračunanja are pa veljajo pri delni izpolnitvi pogodbe.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj