Dedovanje pozneje najdenega premoženja

Vprašanje bralca objavljam v celoti in nelektorirano.

»Na dveh parcelah je še vedno zemljiško knjižen lastnik umrl pred cca 46 leti. V dedovanju po njem sta bili dve parceli pomotoma pozabljeni, tudi v naslednjem dedovanju. Ali lahko še živeči vnuki, z vstopno pravico sprožijo zapuščinski predlog kot dodatno najdeno premoženje? Na eni teh parcel je stavba v razpadanju , ki si jo je lasti pravna oseba za potrebe krajanov. Glede na to ga zemljiško knjižno stanje ni urejeno ali sme delni solastnik pravna oseba sprožiti priposestvovanje, vendar kdo bi priznal lastninsko pravico če jer oseba davno mrtva kot povedano?«

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

Vnuku lahko predlagajo izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Na sodišče, na katerem sta se vodila zapuščinska postopka, v katerih ni bilo v celoti odločeno o dedovanju, naj vložijo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Predložijo na Zemljiškoknjižne izpiske iz katerih izhaja, da je pokojni še vedno vpisan kot lastnik nepremičnine in naj predlagajo izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

V drugem delu pa odgovarjam na vprašanje o priposestvovanju. V kolikor se drugi del vprašanja nanašana na prvi del vprašanja je odgovor sledeč. V primeru pravdnega postopka, kar tožba na priposestvovanje zagotovo bo, mora biti nasprotna stranka živa. Torej, solastnik ne more sprožiti postopka priposestvovanja zoper osebo, ki je vpisana v zemljiško knjigo a je mrtva.

Če ve kje in kdaj je oseba umrla, lahko sproži zapuščinski postopek po njej in se tako ugotovijo dediči ali pa preide premoženje na občino ali RS in lahko v nadaljevanju sproži tožbo zoper dediče. V kolikor ne ve kje in kdaj je oseba umrla, potem sproži postopek in jo razglasi za mrtvo, sproži zapuščinski postopek po njej in nato pravdo zoper dediče, ki se ugotovijo v tem postopku. V bralčevem primeru pa, ko so dediči znani, lahko solastnik počaka, da se vpišejo v zemljiško knjigo kot lastniki in sproži postopek zoper njih.