Dedovanje premoženja agrarne skupnosti
Bralec navaja, da je vabljen na zapuščinsko obravnavo v kateri je predmet dedovanja solastniški del na nepremičninah člana agrarne skupnosti. Zanima ga kako poteka postopek in kdo je lahko dedič?
Odvetnik odgovarja
Dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov, se uporabljajo splošna pravila o dedovanju, razen ko je v Zakonu o agrarnih skupnostih (ZAgrS) določeno drugače.
ZAgrS glede dedovanja vsebuje nekaj posebnih določb. Iz zakona izhaja, da lahko deduje samo en dedič, ostali dediči pa lahko zahtevajo pravico do plačila nujnega deleža.
Kadar obstaja več dedičev istega dednega reda, se dediča določi na način in pod pogoji iz zakona in sicer:
- dedič, ki izkaže interes po sodelovanju v agrarni skupnosti in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči;
- dedič, ki ima stalno prebivališče na območju občine, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz krajevne skupnosti, kjer leži agrarna skupnost. Če je takih več, ima prednost sorodnik iz bližnjega kolena. Ob enakih pogojih ima prednost tisti, ki ga izbere upravni odbor agrarne skupnosti;
- dedič, ki ga določi sodišče. Sodišče pri določitvi dediča upošteva: oddaljenost stalnega prebivališča od občine, kjer leži agrarna skupnosti; dejstvo, da je dedič prevzemnik zaščitene kmetije; usposobljenost za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti in mnenje upravnega odbora agrarne skupnosti.
Ta določba ureja vrstni red naštetih pogojev in zato pomeni, da se, če se npr. ugotovi dediča že po prvi alineji, ne ugotavlja več nadaljnjih pogojev po ostalih alinejah. Pogoji znotraj posameznih alinej prav tako niso enakovredni, ampak če npr. ugotovi sodišče dediča že po prvem pogoju iz 2. alineje, ne ugotavlja več nadaljnjih pogojev, itd.
Osebe, ki niso določene kot dedič pa imajo pravice do nujnega deleža, ki se ugotavlja na podlagi meril določenih v zakonu. Sodišče določi rok za izplačilo nujnega deleža, glede na gospodarsko zmožnost in socialne razmere dediča. Ta rok ne sme biti krajši od enega leta in ne daljši od 10 let.
Kristjan Žalec
Odvetnik
Kristjan Žalec, odvetnik
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.
V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.
Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.
Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.
V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.
V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.
Zadnji blogi
Poglejte tudi
