Delo v splošno korist namesto globe?

Odgovor na vprašanje je odvisen od višine izrečene globe in premoženjskega stanja.

Zakon o prekrških (ZP-1) določa, da lahko storilec prekrška, ki zaradi svojega premoženjskega stanja ne more plačati globe in stroškov postopka, najkasneje do poteka roka za plačilo predlaga sodišču, ki je izreklo globo, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist.

Zakon določa, da je najmanjši znesek globe in stroškov postopka, ki se lahko nadomestijo z delom v splošno korist 300 EUR.

Sodišče ugotavlja tudi premoženjsko stanje osebe, ki predlaga delo v splošno korist. Pri tem sodišče ne odloča po prostem preudarku, saj ZP-1 določa, da sodišče odobri delo v splošno korist osebi, ki bi bila upravičena do redne brezplačne pomoči po kriterijih iz Zakona o brezplačni pravni pomoči. To dejansko pomeni, da sodišče preveri prihodke kršitelja in vseh družinskih članov s katerimi živi in nato ugotovi povprečen mesečni dohodek kršitelja in njega in družinskih članov s katerimi živi. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Trenutno ta znesek znaša 292,56 EUR. V kolikor dohodek predlagatelja dela v splošno korist ali pa dohodek družine presega dvakratnik prej opisanega zneska sodišče dela v splošno korist ne more dovoliti.

Če predlagatelj izpolnjuje oba kriterija sodišče odobri delo v splošno korist in za vsakih začetih 10 eurov globe in stroškov postopka določi eno uro dela. Delo lahko traja najmanj 30 in največ 400 ur. Rok, v katerem mora biti delo opravljeno, ne sme biti daljši od šestih mesecev. Sodišče lahko glede na osebne okoliščine predlagatelja odrejeno število ur tudi zviša ali zniža, vendar pa še vedno veljajo omejitve glede najnižjega in najvišjega števila ur.