Delodajalec ni reden plačnik plače

Ena izmed delodajalčevih obveznosti tako po zakonodaji, ki ureja delovna razmerja, kakor tudi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi je redno plačevanje plače in vseh dodatkov, ter stroškov dela.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavec v primeru denarnih terjatev zoper delodajalca, le teg ni dolžan pozvati k izpolnitvi obveznosti ampak lahko plačilo terja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. V vašem primeru je tako možna vložitev tožbe za izterjavo plač, ki je tudi edina možnost, če delodajalec ne plačuje plač.

Postopek se lahko pospeši tako, da se zoper delodajalca vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojen listine-obračuna plače-»plačilne liste«. ZDR-1 določa, da je pisni obračun plače -»plačilna lista« verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec predlaga sodno izvršbo. Po vložitvi predloga sodišče izda sklep o izvršbi zoper delodajalca. Če le ta sklepu ugovarja in je ugovoru ugodeno, se postopke nadaljuje pred sodiščem, kot da bi bila vložena tožba. Če pa delodajalec ne ugovarja, pa se opravi izvršba z rubežem denarja, premičnin, nepremičnin odvisno od predloga upnika.

Pri tem ni odveč pripomniti, da delodajalčeva obveznost ni zgolj plačilo neto plače, torej dela, ki ga prejmete na transakcijski račun. Delodajalec je dolžan plačati tudi davke in prispevke, ki se odvajajo na podlagi zaposlitev in sicer tako del, ki odpade na delodajalca, kot del ki odpade na delavca. Zato je pomembno, da se zahteva tudi plačilo davkov in prispevkov. Predlagam pa tudi, da na pristojnem davčnem uradu zahtevate izpis oziroma potrdilo o plačanih davkih in prispevkih.

Neizplačevanje plač je v določenih primerih tudi razlog za za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem veljajo posebna pravila, saj je potrebno pred podajo izredne odpovedi delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v zakonsko določenem roku ne izpolni obveznosti in ne odpravi kršitev, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem roku, ki ga določa ZDR-1. V takem primeru je delavec upravičen do odpravnine in tudi do odškodnine, hkrati pa mu gredo tudi pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

S podajo izredne odpovedi delavec ne izgubi pravice zahtevati plačilo vseh neizplačanih plač, stroškov dela in davkov in prispevkov. Pri te mora biti pozoren samo na tek zastaralnih rokov, ki znašajo 5 let.

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.