Izplačilo regresa

Tokratni prispevek se nanaša na izplačilo regresa delavcem, ki je vezan na pravico do letnega dopusta, minimalno višino in rok izplačila.

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

Izplačilo regresa določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Zakon določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Zakon tako določa minimalni znesek regresa, ki mora biti izplačan. Maksimalna višina izplačanega regresa ni omejena, a velja, da bodo za regres, ki presega 70 % povprečne plače, obračunani tudi prispevki za socialno varnost.

Zakon določa, da regres pripada delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta. V zavesti delavcev, predvsem starejših, je še vedno mnenje, da jim regres pripada šele po 6 mesecih dela, kar je napačno. Zakon določa, da dobi delavec pravico do letnega dopusta že s samo sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Opisano pomeni, da tudi če se zaposlite recimo septembra določenega leta, že pridobite pravico do dopusta in regresa, seveda v sorazmernem delu.

Zakon določa, da ima delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Ker je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta velja enako tudi za regres, saj je pravilo, da če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa. To pa pomeni, da lahko pride v določenih primerih tudi do vračanja izplačanega regresa delodajalcu. Takšen primer se pojavi, ko delodajalec delavcu izplača celoten regres, delavcu pa recimo septembra preneha delovno razmerje. Delavec je tako upravičen samo do dela dopusta in dela regresa in mora zato preveč plačani regres vrniti delodajalcu.

Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmernega delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Opisano ne velja, če delavec dela krajši delovni čas, v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu. V takem primeru ima delavec pravico do izplačila regresa, kot če bi delal poln delovni čas.

Zakon določa rok do katerega mora delodajalec izplačati regres in sicer najkasneje do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se ta rok lahko podaljša najdlje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, vendar samo v primeru nelikvidnosti delodajalca.