Izterjava preživnine

Z odločbo sodišča določena preživnina za otroka je izvršilni naslov na podlagi katerega lahko bralka vloži izvršbo zoper dolžnika-zavezanca za plačilo preživnine. Upnik-upravičenec do plačila preživnine, je otrok in je dejansko on tisti, ki lahko predlaga izvršbo.

Če je otrok mladoleten, bo izvršbo v njegovem imenu lahko vložila bralka. Če pa je otrok polnoleten in se redno šola, pa mora izvršbo vložiti sam.

V predlogu za izvršbo lahko predlaga plačilo vseh, že zapadlih preživninskih obveznosti, in tudi zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti vsakega obroka dalje do plačila. Pri tem je potrebno poudariti, da se preživnina v določenem obdobju valorizira in se dejansko skozi leta povečuje. O tem sta obveščena tako zavezanec kot tudi upravičenec z obvestilom pristojnega Centra za socialno delo.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pa ravno pri izvršbi preživninskih terjatev predvideva tudi bodočo izterjavo v bodoče zapadlih preživninskih obveznosti. Ob ustrezno podanem predlogu, lahko sodišče na podlagi 106. člena ZIZ dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.

Opisano dejansko pomeni, da bo recimo banka, v primeru, da se predlaga izvršba na transakcijski račun dolžnik, le tega blokirala in iz njega odtegnila denar za že zapadle obroke preživnine in še dve leti, redno mesečno odtegovala znesek preživnine in ga nakazala na transakcijski račun upnika (v primeru zadostnih sredstev na računu dolžnika). Seveda tudi pod pogojem, da bo predlog za izdajo sklepa o izvršbi ustrezno oblikovan.