Izvršba na nepremičnino

Zakonodajalec je sprejel novelo Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), ki določa nov način odloga izvršbe v primeru izvršbe na nepremičnino.

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

Zmotno je prepričanje ljudi, da izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ni možna in mogoča v primeru, ko gre za manjše zneske dolga. Je možna in mogoča. Zakonodajalec je daz novelo zakona dodal še dodatne razloge za odlog izvršbe za določen čas, v katerem je na dolžniku, da poplačal dolg oziroma, da sklene kak dogovor z upnikom.

V 71. členu zakon določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in jih v nadaljevanju našteje. V drugem odstavku istega člena, pa določa, da sme sodišče, ne glede na prej navedeno, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:

  1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali
  2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika in druge, ki nisi predmet tega postopka

V primeru izvršbe na nepremičnino je odlog mogoč do izdaje odredbe o prodaji, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Zakon postavlja domnevo, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.

Morebiten odlog izvršbe pa je tudi časovno omejen.

Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po zgoraj navedeni točki 1. najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov.

Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko sodišče odloži izvršbo iz razloga po 1. točki za najdlje tri mesece in le enkrat (torej kadar ni predloženo obrazloženo mnenje CSD o ogroženosti v primeru takojšnje izvršbe).

Izvršbo, ki se vodi na podlagi zgoraj navedene točke 2. pa lahko sodišče odloži najdlje za šest mesecev.