Na vsebino

Javna obljuba nagrade

Socialna omrežja so polna »nagradnih iger« in obljub nagrad posameznikov ali pravnih oseb, ki v primeru »všečkanja« njihove strani in »deljenja« strani obljubljajo nagrado. Zgodi se, da nagrade dejansko ne podelijo, ne izvedejo žrebanja, skratka samo dosegajo večje število sledilcev. Ali je mogoče zoper njih ukrepati?

Odvetnik odgovarja

V sedanji dobi interneta in drugih medijev, smo presegli javne obljube in nagrade, ki se objavljajo v časopisih in podobno. Vendar pa se zakonodaja s tega področja ni spremenila. Obligacijski zakonik (OZ) ureja obligacijska razmerja med strankami, ki sklepajo pogodbe. Pozna pa OZ tudi tako imenovane obveznosti, ki nastanejo z enostransko izjavo volje.

Tudi za veljavnost takih enostranskih pravnih poslov morajo obstajati določeni zakonski pogoji, ki pa jih na tem mestu ne bom našteval. Tokratni prispevek pišem ob predpostavki, da so izpolnjeni vsi ostali pogoji.

OZ določa, da z javnim razpisom dana obljuba nagrade tistemu, ki opravi določeno dejanje, doseže kakšen uspeh ali se znajde v določenem položaju, ali obljuba, dana pod kakšnim drugim pogojem, veže tistega, ki jo je dal, da jo mora izpolniti. Pojem javni razpis se razlaga široko in zajema pisne in ustne razpise. Pri tem pojma razpis ni moč razumeti v klasičnem smislu »razpisa« kot jih poznamo pri podeljevanju subvencij ali česa podobnega. Ni potrebno, da vsebuje veliko število točk in členov. Mora pa biti javno objavljen, pisno ali ustno in se nanašati na nedoločen krog oseb. Tako je recimo lahko tudi zapis na Facebooku, ko nekdo obljubi neko nagrado za neko opravilo, situacijo, ugotovljeno skrito mesto ipd., javna obljuba nagrade. Motivov za razpis javne nagrade je veliko in so različni (obljuba plačila za določeno opravo del, najdbo pogrešane stvari, osebe, živali, promocija sebe ali dejavnosti ipd.) Pri obljubi javne nagrade je bistveno to, da se obljublja neka korist za določen uspeh, kaj pa dejansko ta uspeh pomeni, pa je odvisno od samega razpisa. Primer bi bil, kdor ugotovi lokacijo na fotografiji dobi čokolado. Torej je uspeh pravilna lokacija na fotografiji in nagrada je čokolada. V tem primeru je uspeh najdba lokacije. Pri razpisu nagradnega tekmovanja pa se načeloma v javnem razpisu določi, da se uspeh ugotavlja s primerjavo rezultatov.

Samo obljubo je mogoče tudi preklicati, vendar pa to še ne nujno pomeni, da ne zavezuje. Ob preklicu javne obljube nagrade ima tisti, ki je opravil dejanje, ni pa vedel in ni bil dolžan vedeti, da je obljuba nagrade preklicana, pravico zahtevati obljubljeno nagrado. Tisti, ki je imel do preklica izdatke, potrebne za dejanje iz javnega razpisa, pa pravico do njihovega povračila, razen če tisti, ki je obljubil nagrado, dokaže, da so bili izdatki zaman.

Če v javni obljub ni natančno določeno kdo dobi nagrado (npr. prvi, ki ugotovi) potem ima pravico do nagrade tisti, ki prvi opravi dejanje, za katero je bila nagrada obljubljena. Če več oseb hkrati opravi dejanje, gre vsaki enak del nagrade, razen če pravičnost ne zahteva drugačne delitve.

Obveznost tistega, ki je nagrado obljubil preneha, če mu v roku, ki je določen v razpisu, nihče ne sporoči, da je opravil dejanje, dosegel uspeh ali sploh izpolnil v javnem razpisu postavljene pogoje. Če ni določil nobenega roka, pa po enem letu od objave razpisa.

Opisano velja tako za pravne kot tudi fizične osebe. Pri tem pa so pravila za pravne osebe še bolj stroga, saj jih poleg OZ vežejo tudi drugi predpisi, ki se nanašajo na poslovanje pravnih oseb. Posebej se opisano nanaša na »lažne« nagradne igre, ko nagrade nikoli niso podeljene. Če so naslovniki takih nagradnih iger predvsem potrošniki (kar je običajno, saj večina FB nagradnih iger organizirajo pravne osebe, ki promovirajo njihovo prodajo) gre lahko v takšnem primeru poleg civilne odgovornost, lahko tudi za prekršek.

Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP) prepoveduje in sankcionira zavajajoče poslovne prakse. Zavajajoča poslovna praksa, ki v vseh okoliščinah velja za nepošteno je tudi če podjetje v okviru poslovne prakse trdi, da razpisuje nagradno tekmovanje, ali da je mogoče prejeti promocijsko nagrado, ne da bi se napovedane nagrade ali ustrezna nadomestila tudi dejansko razdelile. Takšna praksa je celo sankcionirana kot prekršek in za njega predpisana globa v višini od 3.000 do 40.000 eurov.

Skratka, pazite kaj, komu in kako obljubljate.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj