Na vsebino

Kazen za parkiranje na Hrvaškem ...

Prejeli smo vprašanje bralca, ki je prejel pisanje podjetja Parking d.o.o iz Hrvaške za parkiranje leta 2012. Zanima ga ali je dolžan plačati tudi visoke odvetniške stroške, stroške prevoda in ali naj vloži ugovor?

Odvetnik odgovarja

Najprej moram opozoriti, da gre za zadevo, ki je bila sprožena na Hrvaškem in velja hrvaška zakonodaja za katero nisem specializiran in se zato še posebej ograjujem od kakršne koli odgovornosti. Nasvet je zgolj informativne narave, podan na temelju hitrega pregleda relevantne hrvaške zakonodaje in v analogiji s postopkom v Sloveniji.

Najprej moram opozoriti, da v primeru zahtev za plačilo oziroma izdane sklepe o izvršbi na Hrvaškem, ki zadnje dni kroži po Črnomlju, ne gre za izterjavo kazni za neplačano parkiranje ampak za izterjavo računa-nadomestila za parkiranje. Gre torej za po mojem mnenju civilno razmerje med prodajalcem (osebo ki parkirišče oddaja) in kupcem storitve (osebo, ki je parkirala). V Sloveniji velja splošni zastaralni rok 5 let, kar pomeni, da vas lahko upnik terja 5 let od dneva zapadlosti terjatve, dolgujete pa mu tudi zamudne obresti. Podrobno sistema zastaranja na Hrvaškem ne poznam. Po pregledu hrvaškega Zakona o obveznim odnosima (ZOO) ugotavljam, da je zastaralni rok 5 let in da v kolikor uveljavljate zastaranje, se morate sami sklicevati na zastaranje (enako kot v Sloveniji). Vsakemu izmed predlogov je priložen tudi list papirja na katerem so navedeni datumi kdaj naj bi parkirali in kdaj naj bi bilo potrebno plačati račun. Tam boste videli datum zapadlosti in lahko enostavno izračunate ali terjajo zastarano terjatev. Vendar pa v kolikor boste želeli uveljaviti zastaranje, boste morali vložiti ugovor.

Listina, ki ste jo prejeli je »uradna listina«, ki jo je izdal javni bilježnik-torej notar in ne odvetnik. Če jo pogledate natančno boste videli, da terjajo od vas plačilo »parkirnine« in zakonske zamudne obresti, ki jih dolgujete na podlagi ZOO od dneva zapadlosti do dneva plačila. Poleg opisanega pa terjajo tudi precej visoke stroške. To niso odvetniški stroški. To so stroški upnika. Pri nas velja Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da mora dolžnik plačati vse stroške upnika, ki so potrebi da izterja dolg, sem pa spadajo, odvetniški stroški, takse, prevodi listin če so potrebni, vsi stroški izvedencev in cenilcev, izvršiteljev in drugi stroški ki so potrebni. Njihovo višino prizna sodišče na podlagi računov. Ali so v primeru hrvaške izterjave stroški upravičeni-predvidevam da so, saj tudi hrvaški Ovršni zakon določa podobno kot naš. Ali so stroški priglašeni v pravilni višini pa ne morem odgovoriti, saj ne poznam predpisov, ki določajo višino stroškov in podlago za njihovo obračunavanje. Glede stroškov prevoda pa naj povem, da v Sloveniji sodišče prizna stroške na podlagi priloženih računov prevajalca, le ti pa lahko varirajo.

Glede izdaje sklepa menim, da je izdan v skladu s hrvaško zakonodajo. Glede na vsebino prejetega sklepa smatram, da gre za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, ki ga v Sloveniji ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Postopek v Sloveniji poteka tako, da upnik na podlagi verodostojne listine npr. fakture ali overjenega izpisa iz poslovnih knjig predlaga, da sodišče izda sklep o izvršbi in odloči tudi o stroških postopka. Sodišče nato izda sklep in dolžnik lahko zoper njega ugovarja. Če je ugovor uspešen se postopek nadaljuje v pravdi-kot tožba upnika zoper dolžnika.

Glede na viden dokument s Hrvaške in glede na Ovršni zakon menim, da gre za identičen postopek. Ovršni zakon v 31.členu določa, da je »vjerodostojna isprava« tudi »izvadak iz poslovnih knjiga« torej verodostojna listina je izpisek iz poslovnih knjig-torej to kar je pripeto k dokumentu. Torej je temu pogoju zadoščeno.

Glede pripomb o tem kdo lahko izda sklep o izvršbi pa prihaja do pomembne razlike. V Sloveniji lahko sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda samo sodišče. Na Hrvaškem pa lahko glede na Ovršni zakon takšen sklep izda »javni bilježnik« torej notar. Opisano izhaja iz 278. člena Ovršnog zakona, ki pravi »Javni bilježnici odlučuju o prijedlogu za ovrhu na temelju vjerodostojne isprave u skladu s odredbama ovoga Zakona«. Torej je dejansko notar pristojen za izdajo sklepa o izvršbi.

Glede na vse opisano smatram, da gre za postopek izveden v skladu s Hrvaško zakonodajo in je zato po mojem mnenju legalen. Glede vprašanja vložitve ugovora, pristojnosti notarja, zastaranja, uveljavljanja zastaranja in podobno pa predlagam, da se obrnete na ustreznega pravnega strokovnjaka na Hrvaškem. Moram pa opozoriti, da bo upnik po pravnomočnosti sklepov o izvršbi verjetno pričel s postopkom izterjave obveznosti v EU.

Nekaj ljudi se je razburjalo tudi zato, ker niso prejeli opomina in ker se terja šele po 5 letih. Tu moram opozoriti, da ko je terjatev zapadla in ste dejansko postali dolžnik v Sloveniji ne obstaja zakonska dolžnost pošiljanja opomina. Verjamem, da tudi na Hrvaškem ne. Ravno tako je v domeni upnika kdaj, če sploh kdaj, bo zahteval plačilo od dolžnika. Upnik je omejen samo z dvema dogodkoma in sicer plačila ne more prisilno zahtevati pred zapadlostjo obveznosti in tudi ne po preteku zastaralnega roka, ki pa je 5 let (za določene terjatve v Sloveniji pa celo 3 ali 1 leto).

Do Hrvaških pravnih virov sem dostopal na spletni strani www.zakon.hr.

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj