Kazenski postopek in zasebna tožba

Bralca zanima kaj pomeni, da se kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo. Na policijski postaji je namreč prijavil kaznivo dejanje, a so ga policisti opozorili, da se le to preganja na zasebno tožbo.

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

Kazenski zakonik (KZ-1) določa, da se nekatera kazniva dejanja preganjajo po uradni dolžnosti, na predlog in na zasebno tožbo.

Preganjanje kaznivega dejanja na zasebno tožbo pomeni, da je oškodovani tisti, ki se odloči ali bo pričel s postopkom zoper storilca, vložil tožbo, predlagal dokaze in aktivno sodeloval na obravnavah.

Oškodovani je tisti, ki mora ( v kolikor želi pregon) v določenem roku pred pristojnim sodiščem vložiti zasebno tožbo z vsemi sestavinami, kot jih določa Zakon o kazenskem postopku in sicer ime in priimek obdolženca, opis kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo, predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, predlog, da se obdolženec spozna za krivega in obsodi po zakonu ter obrazložitev. V obrazložitvi je potrebno navesti katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe oziroma zasebne tožbe. Oškodovani je nato tisti, ki mora v postopku dokazovati, da so izpolnjeni vsi elementi kaznivega dejanja in da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

Poenostavljeni bi lahko rekli, da gre za podobno situacijo, kot je vložitev tožbe pred civilnimi sodišči, s to razliko, da se v kazenskem postopku predlaga oziroma zasleduje kaznovanje storilca s kaznijo, ki jo je moč izreči na podlagi KZ-1.