Krajevna skupnost

Ustava Republike Slovenije ne ureja neposredno Krajevnih skupnosti. Ustava RS samo daj pravico prebivalcem Slovenije, da uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Temelja oblika samoupravne lokalne skupnosti je občina.

Zakon o lokalni samoupravi je tisti, ki določa, da lahko občine na svojih območjih ustanovijo tudi ožji deli občine, ki so lahko krajevne, vaške ali četrtne skupnosti. Takšni ožji deli občine so ustanovljeni zaradi zagotavljanja in obravnavanja zadev, ki se tičejo ožjega dela občine. S statutom občine se lahko določijo naloge ožjih delov občine, ki imajo svet. Občine nato z odlokom podrobneje določijo naloge in način izvajanja nalog, ki so prenešene v izvajanje svetu ožjega dela občine. Tako lahko določena dela potekajo bistveno hitreje in ugodneje za člane ožjega dela občine.

Občina sama določa katere ožje dele občine bo ustanovila, načeloma je to urejeno v statutu občine ali drugemu aktu občine, ki ga izda občinski svet. V tem aktu so opredeljene tudi naloge ožjega dela občine in njihovo sodelovanje z občino ob upoštevanju določil Zakona o lokalni samoupravi, ki deloma ureja tudi to področje. Občina sprejme tudi odločitev ali je ožji del občine pravna oseba ali ne. Če je ožji del občine pravna oseba, potem samostojno nastopa v pravnem prometu, ima svoj TRR in lahko poleg financiranja, ki ga izvaja občina pridobiva tudi lastna sredstva. Tako lahko krajevne skupnosti v dogovoru z vodstvom občine tudi same izvajajo manjša dela in predvsem nujna popravila. Ožji deli, ki imajo status pravne osebe lahko same sklepajo pravne posle, vendar načeloma za to potrebujejo soglasje župana, saj so v nasprotnem nični. Vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih lahko veljavno sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana. In predvsem tukaj se lahko pojavijo določene prednosti pri izvajanju nalog, saj ožji del lahko sam izbira neke izvajalce, s tem lahko dobi nižjo ceno ali pa se določene zadeve odvijajo hitreje in ugodneje za občane, saj se ukvarjajo samo s konkretno problematiko in ne celotnim območjem občine.

Zelo na kratko in zelo na splošno povedano bi lahko rekli, da gre v primeru ustanavljanja ožjih delov občine za prenos dejavnosti občine na krajane ožjega dela občine, ki ob finančni podpori sami urejajo zadeve, ki se tičejo samo ožjega dela občine, ki tako poteka hitreje in ob upoštevanju specifičnosti določenih potre, medtem ko se občina ukvarja z širšim interesom celotne občine in občanov.