Mediacija

Na vprašanja o mediaciji sem že odgovarjal. Odgovor lahko najdete tukaj. V že objavljenem prispevku je bilo govora o tako imenovani sodišču pridruženi mediaciji. Gre za mediacijo, ki delu je v okviru programa Alternativnega reševanja sporov. Med temi postopki pa je tudi mediacija.

Za sprožitev mediacije pridružene sodišču je nedvomno potrebna predhodna vložitev tožbe. Šele po tem, ko je tožba vložena in sodni postopek sprožen, sodišča sama povabijo stranke v postopek mediacije. Lahko pa stranke tudi same predlagajo postopek mediacije. Vendar pa je potrebno sprožiti postopek pred sodiščem.

Ni pa nujno, da za to, da bi reševali spor v mediaciji sprožite postopek na sodišču. V Sloveniji že nekaj časa velja Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ). Cilj in namen zakona je olajšati dostop do alternativnega reševanja sporov in spodbuditi mirno reševanje sporov s spodbujanjem uporabe mediacije in zagotavljanjem uravnoteženega odnosa med mediacijo in sodnimi postopki. Zakon je omogočil, da sprte stranke v mediaciji dosežejo morebiten dogovor ne da bi sprožile sodni postopek. ZMCGZ določa kako poteka mediacije in kdo je lahko mediator. Tudi v tem primeru veljajo enaka pravila in lastnosti mediacije kot pri sodišču pridruženi mediaciji.

Mediacija je neformalni postopek v katerem stranke niso vezane na določena pravila, kot to velja v postopkih na sodišču. Sam potek postopka je manj formalen, stranke imajo večjo vlogo in dejansko same aktivno sodelujejo pri iskanju dogovora in rešitve, ki bo sprejemljiva za obe stranki.

Mediacije je prostovoljna in poteka na podlagi podanih soglasij obeh strank. Pri tem velja, da lahko vsaka stranka kadarkoli umakne soglasje. Umik soglasja pomeni, da se postopek mediacije zaključi.

Ravno tako je bistvenega pomena, da je postopek zaupen. Stranke lahko o sporu in morebitnih rešitvah spora razglabljajo mnogo širše in odkritejše kot v samem postopku pred sodiščem, saj velja, da se stranke, mediatorji in tretje osebe, ki so sodelovale pri mediaciji v sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o

vabilu stranke k mediaciji ali dejstvu, da je bila stranka pripravljena sodelovati v mediaciji, mnenjih in predlogih glede možne rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med mediacijo, izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med mediacijo; predlogih mediatorja; dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti mediatorjev predlog za mirno rešitev spora, listinah, pripravljenih izključno za potrebe mediacije. Če mediator opravlja mediacijo tudi na ločenih srečanjih lahko drugi stranki razkrije samo in edino tiste informacije katerih razkritje je dovolila stranka, ki mu jih je posredovala.

Pomembno pa je tudi načelo nepristranosti. Mediator je tretje, nevtralna oseba, ki jo sporazumno določita stranki. Zakon pa določa tudi postopek imenovanja mediatorja v primeru če se stranki ne moreta sporazumeti. Mediator v postopku je oseba, ki s svojim znanjem in izkušnjam pomaga strankam, da skupaj poiščeta morebitno rešitev spora. Nikakor pa mediatorjeva naloga ni, da »sodi« o tem katera stranka ima prav ali da odloči o rešitvi spora. Njegova naloga tudi ni da najde za stranke sprejemljivo rešitev spora, lahko ju samo pripravi do tega, da pretehtata več možnih opcij.

V primeru, da stranki dosežeta neko soglasje in rešitev in želita doseči, da bo takšen dogovor (kadar je to možno) imel enako veljavo kot pravnomočna sodba, pomaga pri zapisu tega dogovora v obliki sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Mediacijo kot obliko alternativnega reševanja sporov (ki ni sodišču pridružena mediacija) lahko opravljajo osebe, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje in jih je v Sloveniji kar nekaj in so podatki javno dostopni na spletu.