Odvetniška tarifa

Mediji so objavljali novice o »povišanju« vrednosti odvetniške točke in o dogovarjanju Odvetniške zbornice Slovenije in Ministrstva za pravosodje. Dejansko ne gre za zvišanje oziroma podražitev odvetniških storitev, ampak za uskladitev in v določenih primerih celo za pocenitev odvetniških stroškov.

Za razumevanje celotne situacije se je potrebno vrniti v leto 2003 ko je bila sprejeta Odvetniška tarifa (OT). Odvetniške storitve po OT so bile tarifirane tako, da je vsako svetovanje, posvet in opravilo odvetnika točkovano z določenim številom točk. Vrednost storitve pa se je izračunala tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo odvetniške točke. OT iz leta 2003 je določila vrednost točke na 0,459 EUR in hkrati določila, da se vrednost točke se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije, ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

Tarifa je veljala do leta 2008, ko je bil sprejet Zakon o odvetniški tarifi, ki je nehal veljat leta 2015.

Leta 2015 je pričela veljati nova Odvetniška tarifa (OT, Url.RS 2/2015). Ta je ohranila enak koncept določanja vrednosti odvetniških storitev kot tarifa iz leta 2003 in hkrati obdržala ceno odvetniške točke na 0,459 EUR. Tudi tarifa iz leta 2015 je obdržala določilo kdaj in pod katerimi pogoji je dovoljena uskladitev vrednosti odvetniške točke, to je ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.

Vrednost odvetniške točke tako od leta 2003 dalje ni bila usklajena z rastjo življenjskih stroškov in je ostala pri vrednosti iz leta 2003. Odvetniška zbornica Slovenije je leta 2015 zaprosila pristojno ministrstvo (ki mora z dvigom točke soglašati) za soglasje k uskladitvi odvetniške točke na vrednost 0,61 EUR, vendar je minister soglasje odklonil in tako tudi v času pisanja tega prispevka vrednost točke ostaja na isti ravni kot leta 2003.

Predlog Odvetniške zbornice Slovenije o dvigu vrednosti točke dejansko ne predstavlja zvišanja odvetniških storitev ampak uskladitev vrednosti točke z rastjo življenjskih stroškov, saj je indeks rasti življenjskih stroškov, ki ga ugotavlja statistični urad Republike Slovenije od leta 2003 do leta 2015 zrasel za okoli 34 odstotkov. Višja vrednost odvetniške točke, tako predstavlja samo uskladitev z rastjo življenjskih stroškov za preteklo obdobje, in ne podražitev.

OT je osnova za obračunavanje storitev, pri čemer OT dovoljuje tudi sklepanje individualnih dogovor s strankami o načinu plačevanja odvetniških storitev (urna postavka, pavšal, plačilo v določenem odstotku od uspeha idr..) Določena opravila so točkovana v fiksnem številu točk, določena opravila pa so točkovana glede na vrednost spora, zahtevnost zadeve, števila strank, ki jih odvetnik zastopa, višino zagrožene kazni, faze določenega postopka idr..

Med odvetniške storitve, ki so točkovane s točno določenim številom točk za določen čas, spadajo tudi posveti, nasvet, pregledi listin in dokumentacije kot je določeno v tar. št. 39 OT. Ljudje pogosto mislijo, da je odvetnikova storitev samo in izključno vložitev tožbe ali druga vloga in da je to vse kar je potrebno narediti, kar ni res.

Pred samo vložitvijo tožbe je najprej potrebno opraviti temeljit posvet s stranko, ugotoviti dejansko stanje, oceniti situacijo, pravno podlago, roke in svetovati stranki kaj narediti. Vse to pa terja znanje in čas, ki ga odvetnik nameni stranki. Med te storitve spadajo vsi nasveti, posveti, storitve in tudi odgovori na klasično »ali lahko samo nekaj vprašam« in to ne glede na to ali se izvajajo osebno, po telefonu, mailu ali drugih kanalih komuniciranja.

Če se oseba odloči za nadaljevanje postopka, se vloži tožba, pripravljalne vloge, dostavljajo se dokazila, iščejo se podatki, sledijo obravnave, mogoče pritožbe, odgovori na pritožbe, kar je vse zopet tarifirano po OT in se višina določa glede na vrednost spora, glede na to ali gre za prvo ali tretjo vlogo, prvi narok obravnave ali zadnji narok obravnave, redni postopek ali postopek pred pritožbenim sodiščem, Višjim, Vrhovnim ali morebiti celo Ustavnim sodiščem.

Skratka OT je nekakšen »cenik« odvetniških storitev ki po eni strani zavezuje odvetnika in po drugi naročnike in koristnike odvetniških storitev, kar je velikokrat pozabljeno in zanemarjeno, še posebej v tako imenovanih »ali lahko samo nekaj vprašam« situacijah. Tu če »samo nekaj vprašate« je odvetnik vam namenil njegov čas, njegovo znanje (saj ga drugače ne bi spraševali) in tudi njegov trud in zato je upravičen do plačila in obračuna stroškov, saj od tega živi. Tudi če se nekomu mogoče zdi, da je odgovor stresel kot za šalo in da ni šlo za neko veliko stvar, se za vsakim, še tako hitrim, mogoče kratkim in na prvi pogled enostavnim odgovorom, skrivajo ure in ure trdega dela, branja zakonodaje, podzakonskih predpisov in nenazadnje tudi sodne prakse, ki kreira »pomen« določil v konkretnih primerih.