Na vsebino

Parkiranje na Hrvaškem - drugič

Prejel sem več vprašanj, ki se nanašajo na izterjavo parkirnine na Hrvaškem. Na območju Bele krajine in širše je prišel zopet nov »paket« izterjave neplačanih parkirnin in bralce zanima kako postopati in ali gre za »legitimne« postopke.

Odvetnik odgovarja

Zopet so se pojavile zahteve po plačilu parkirnine v postopku izvršbe, ki so jih izvedli hrvaški notarji. Na to temo sem že objavil mnenje, ki ga lahko najdete tukaj. V vmesnem času se moja mnenje ni spremenilo.

Je pa potrebno povedati, da je bila v podobnem ali celo identičnem postopku, ki ga je družba Pula Parking d.o.o pričela zoper nemškega državljana Svena Klausa Tederahna izdana sodba Sodišča EU v zadevi C-551/15, ki ima pomembne posledice za izterjavo dolga. Sodbo v slovenskem jeziku lahko najdete tukaj.

Sodišče je presojalo ali sklep je o izvršbi, ki ga izda notar na Hrvaškem na podlagi verodostojne listine in zoper katerega ni bil podan ugovor mogoče potrditi kot evropski nalog za izvršbo, in ali gre za nesporni zahtevek v smislu člena 3 Uredbe št. 805/2004 (evropski plačilni nalog).

Podrobno opisovanje pomena obeh uredb bom odložil za kakšen drug prispevek. Na kratko pa naj pojasnim, da prej citirani uredbi določata pogoje pod katerimi se lahko odločbe, ki so jih izdali organi ene države članice neposredno izterjajo v drugi državi članici.

V primeru izterjave neplačanih kazni za parkiranje je Sodišče EU odločilo, da hrvaški sklepi o izvršbi, ki so jih izdali hrvaški notarji, nimajo čezmejnih učinkov, kar podrobneje pojasnjujem v nadaljevanju.

Kakor sem že opisal v prispevku je na podlagi določb hrvaškega prava pristojnost za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine v pristojnosti tamkajšnjih notarjev. Uredba št. 805/2004 v 5. členu določa, da se sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo v državi članici izvora, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora proti njenemu priznanju. Vendar pa se lahko v skladu z 12. členom iste uredbe tovrstna sodba o zahtevku, ki je nesporen v smislu njenega člena 3(b) ali (c), potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval določena minimalna postopkovna pravila.

Tako je bilo tudi v postopku Parkinga Pule d.o.o zoper nemškega turista. Hrvaška družba Pula Parking, na podlagi mestnega odloka upravlja, nadzoruje in vzdržuje plačljiva javna parkirišča mesta Pulj ter seveda pobira pripadajočo parkirnino. Nemški državljan je leta 2010 parkiral svoje vozilo na enem plačljivih mestnih parkirišč. Družba mu je izdala parkirni listek z rokom plačila 8 dni, ki ga ni plačal. Leta 2015 je družba pri notarju vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine v skladu z 278. členom Izvršilnega zakona na podlagi česar je notar izdal sklep o izvršbi. Nemški državljan ga je izpodbijal z ugovorom, zaradi česar se je postopek preselil pred pristojno sodišče. V ugovoru med drugim zatrjeval, da hrvaški notar, ki je izdal sporni sklep o izvršbi, ni bil ne stvarno in ne krajevno pristojen za to, še posebej ker Hrvaška takrat še ni bila članica unije. Sledila je tožba v Luksemburgu.

Sodišče (EU) je pri odločanju najprej poudarilo, da je potrebno ugotoviti ali je moč hrvaške notarje, ki delujejo v skladu z hrvaško zakonodajo ob izdajanju sklepov o izvršbi moč šteti za »sodišče« v smislu Uredbe št. (ES) 805/2004. Odločilo je, da ne. Za to je potrebno predvsem to, da so bile sodbe katerih izvršitev se zahteva v drugi državi članici izdane v sodnem postopku v katerem sta bili zajamčeni neodvisnost in nepristranskost odločanja kot tudi spoštovano načelo kontradiktornosti. V skladu z določbami hrvaške zakonodaje so notarji na Hrvaškem pristojni za izdajanje sklepov o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin. Med te spada tudi izpisek odprtih postavk in neplačan račun. Po vročitvi sklepa dolžniku ima ta možnost, da poda ugovor. Če notar ugotovi, da je ugovor podan v skladu z veljavnim predpisom se postopke nadaljuje pred sodiščem. Sodišče je ugotovilo, da ni sporno, da se sklep, ki ga izda notar, dolžniku vroči šele po njegovi izdaji, ne da bi se mu posredoval prvotni predlog, o katerem se je odločalo. Po prepričanju Sodišča (EU) pa tovrstna ureditev, kljub zagotovljenemu pravnemu varstvu ni kontradiktorna. Sodba o nespornem zahtevku se namreč lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je domači sodni postopek vsebinsko izpolnjeval minimalne standarde, ki jih določa Uredba 825/2004. Hrvaškega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni akt ali enakovredna listina in se mu ne posredujejo informacije o zahtevku in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani šele, ko se mu vroči sklep, ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega. Zato hrvaških notarjev v tem delu ni moč šteti kot "sodišče" v smislu Uredbe št. (ES) 805/2004.

Sodišče je odločalo tudi ali je moč hrvaške notarske sklepe o izvršbi šteti za nesporen zahtevek v skladu z Uredbo 805/2004. Tako imenovani nesporen zahtevek je tudi eden izmed pogojev za to, da se lahko opravi čezmejna izvršitev odločbe. Odgovor Sodišča je bil negativen. Po Uredbi (ES) št. 805/2004 se lahko kot evropski nalog za izvršbo potrdi tudi javna listina v zvezi z nespornim zahtevkom v smislu njenega člena 3(d). Sodišče je ugotovilo, da notarji so pristojni za izdajo javne listine. Vendar pa v obravnavanem primeru ni šlo za nesporni zahtevek v smislu Uredbe 805/2004. V skladu z njenim členom 3(d) se lahko javna listina potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če se je dolžnik v tej listini izrecno strinjal z zahtevkom. Tega pa pri izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni, saj je bil ta v obravnavanih primerih izdan bodisi na podlagi računa bodisi izpiska iz poslovnih knjig. Šlo je za enostransko sestavljeno listino, ki jo je sestavil upnik in je dolžnik ni potrdil. Izredno pomembno je poudariti tudi, da izrecnega strinjanja z zahtevkom ni moč a priori nadomestiti z dejstvom, da dolžnik ni vložil ugovora zoper sklep. Strinjanje z zahtevkom mora namreč biti izrecno navedeno v sami javni listini.

Vse opisano pa dejansko pomeni, da so sklepi o izvršbi, ki so jih izdali hrvaški notarji izdani po predpisanem postopku. Na voljo so vam pravna sredstva. V primeru čezmejne izvršitve teh sklepov, pa so glede na opisano obsojeni na neuspeh.

Seveda pa opisano ne vpliva na vse druge tudi pravno nedopustne poskuse izterjave terjatev.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj