Pobotanje delodajalčeve terjatve iz plače

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 136. členu ureja primere pobota terjatev iz plače zaposlenega. Pri tem ZDR-1 predvideva avtomatično pobotanje terjatve iz plače delavca samo kadar tako določa zakon. Takšno pobotanje na primer je predvideno v primeru izvršbe na plačo delavca v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Pogodbeno določilo o tem, da morajo vaši zaposleni poravnati ugotovljeni manjko je nično in vam ne daje pravne podlage za pobotanje vaše terjatve z delavčevo plačo. O tem obstaja tudi ustaljena sodna praksa. Določilo je nično iz najmanj treh razlogov in sicer zato, ker takšen odtegljaj ni predviden z zakonom, je za pobotanje terjatve do delavca potrebno njegovo pisno soglasje in nenazadnje tudi zato, ker delavec prej opisanega soglasja ne sme podati preden je terjatev ugotovljena.

Delodajalec lahko svojo terjatev do delavca pobota z njegovo obveznostjo izplačila plače samo, če sta obe terjatvi zapadli in če je delavec v skladu z 2. odstavkom 136. člena ZDR-1 podal pisno soglasje k takšnemu pobotu. Pisno soglasje lahko delavec poda samo po tem, ko je terjatev nastala, torej po ugotovitvi inventurnega manjka in ne na »zalogo« ob podpisu pogodbe o zaposlitvi.

ZDR-1 določa, da je delavec dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo je povzročil na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti. Če je škodo povzročilo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil. Če je v primeru škode za njo odgovorno več delavcev in če za vsakega delavca ni mogoče ugotoviti, kolikšen del škode je povzročil, so vsi delavci enako odgovorni in povrnejo škodo v enakih delih.

V vašem primeru bi bilo torej potrebno najprej ugotoviti ali in kateri delavci so odgovorni za nastali manjko oziroma ugotoviti na prej opisan način višino škode za katero bi odgovarjali in šele nato bi lahko od delavcev zahtevali povračilo nastale škode. Vašo terjatev bi lahko pobotali z vašo obvezo po izplačilu plače samo in edino, če bi se delavci s tem strinjali in podali pisno soglasje. V kolikor takšnega soglasja ne podajo, pobot iz plače ni dovoljen. Še vedno pa lahko od njih zahtevate plačilo v pravdi.