Na vsebino

Pooblastila občinskih redarjev

Bralca zanima kakšna pooblastila dejansko imajo občinski redarji in ali lahko zahtevajo od občanov, da jim pokažejo dokumente?

Odvetnik odgovarja

Pooblastila občinskih redarjev podrobneje določa in opredeljuje Zakon o občinskem redarstvu (ZORed). ZORed ne določa samo katera pooblastila imajo občinski redarji, ampak določa tudi pogoje za njihovo uporabo, obveznost poročanja o njihovi uporabi, določa kako in pod katerimi pogoji redarstvo pridobiva in sodeluje z drugimi državnimi organi in drugo.

ZORed v 10. členu našteje pooblastila, ki jih imajo občinski redarji in jih lahko uporabijo samo in izključno takrat, kadar opravljajo naloge iz njihove pristojnosti in je uporaba teh pooblastil potrebna za izvedbo naloge, ki jo opravljajo ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji, ki jih določa zakon. Pooblastila so naslednja:

- opozorilo;

- ustna odredba;

- ugotavljanje istovetnosti;

- varnostni pregled osebe;

- zaseg predmetov;

- zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja;

- uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca (v nadaljnjem besedilu: prisilna sredstva)

ZORed določa, da se v kolikor sam ne določa drugače glede uporabe in izvajanja varnostnega pregleda, zasega predmetov in uporabo prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil policistov. Gre za dokaj stroge pogoje za njihovo uporabo in bo do nje verjetno prišlo le izjemoma. Zaradi opisanega se v nadaljevanju omejujem na pooblastila, ki bodo (so) po moje mnenju najpogosteje uporabljena.

ZORed posebej ne ureja kdaj lahko občinski redarji izrečejo opozorilo. Glede na to, da so prekrškovni organ jih zavezuje tudi spoštovanje določil Zakona o prekrških, ki določa kdaj se lahko izreče opomin.

Drugo najpogostejše pooblastilo je zagotovo ustna odredba. Z njo lahko občinski redar kršitelju ali tretji osebi daje obvezna navodila in prepovedi, odredi ukrepe in dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog iz pristojnosti občinskega redarstva in jih mora kdo storiti ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog. Gre za skup navodil in prepovedi, ko mora na podlagi odredbe občinskega organa nekdo izvršiti ali opustiti določeno dejanje, da lahko občinsko redarstvo izvrši naloge iz njegovega področja. Odredba je lahko dana samo in izključno zaradi izvajanja nalog iz pristojnosti redarstva in ne morebiti kakšnega drugega prekrškovnega organa (Policija, Inšpekcijska služba).

12. člen ZORed daje občinskim redarjem pooblastilo, da ugotovijo istovetnost osebe, ki s svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženje, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Opisano pomeni, da kadar občinski redar meni, da je nekdo vzbuja sum, da bo ogrozil varnost ljudi ali je izvršil ali izvršuje prekršek lahko zahteva od njega, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, tujo potno listino ali drugo javno listino, opremljeno s fotografijo, na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost. Opisano pomeni tudi, da v kolikor ste prekoračili dovoljen čas parkiranja in pristopite do vozila in je tam prisoten občinski redar, da le ta lahko od vas zahteva na vpogled dokument s katerim vas bo identificiral, vi pa ste mu ta dokument dolžni izročiti.

Občinski redar je dolžan osebo, katere istovetnost ugotavlja, seznaniti z razlogi za ugotavljanje istovetnosti. Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe jo lahko zadrži na kraju. V takšen primeru mora takoj obvestiti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje postopka identifikacije. Takšno zadržanje lahko traja do prihoda policije vendar največ eno uro.

V 13. členu ZORed daje redarju pooblastilo, da sme, če na kraju storitve prekrška ali kaznivega dejanja zaloti storilca, le tega zadržati na kraju do prihoda policije. Opisano pooblastilo lahko uporabi samo, kadar se storjeni prekršek ali kaznivo dejanje preganjata po uradni dolžnosti ali na predlog. Tudi v tem primeru sme trajati zadržanje do prihoda policistov, vendar največ eno uro.

Glede uporabe prisilnih sredstev ZORed v 14. členu jasno določa kdaj in v katerih primerih jih lahko občinski redar uporabi. Pri te je seveda še vedno potrebno upoštevati tudi določila Zakona o nalogah in pooblastilih policije na uporabo katerega napotuje že sam ZORed.

Občinski redar sme uporabiti fizično silo in plinski razpršilec samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada. V tem delu je uporaba prisilnih sredstev dejansko bolj omejena kot pri policistih. Glede na določilo zakona je jasno, da lahko redar uporabi fizično silo in plinski razpršilec izključno in samo zato, da od sebe ali koga drugega odvrne protipravne napad, nikakor pa ne sme uporabiti fizične sile ali plinskega razpršilca zato, da bi morebiti dosegel spoštovanje ustne odredbe ali da bi morebiti na kraju zadržal osebo, ki mu ni hotela izročiti dokumenta. Po mojem mnenju je tudi »grožnja« z uporabo prisilnih sredstev ali plinskega razpršilca, kadar za to niso podani pogoji nezakonita.

Pri uporabi prisilnih sredstev je redar dolžan upoštevati vsa načela uporabe prisilnih sredstev in pri tem le ta uporabljati humano, sorazmerno kršitvi in kršitelju in seveda upoštevati pravilo, da je potrebno najprej uporabiti milejše prisilno sredstvo in šele nato hujše.

Redar lahko v skladu z določili ZORed uporablja tudi sredstva za vezanje in vklepanje. Ta lahko uporabi v omejenih primerih in sicer ZORed njihovo uporabo dopušča samo in izključno zoper osebo, ki jo redar v skladu z ZORed lahko zadrži (zaradi ugotavljanja istovetnosti ali ko je zaloten pri prekršku ali kaznivem dejanju) pod dodatnim pogojem, da se le za upira zadržanju ali želi pobegniti. Glede na to, da lahko traja zadržanje do prihoda policistov, vendar največ eno uro je tako tudi uporaba tega sredstva omejena do prihoda policije, največ pa eno uro.

Glede na vse opisano je jasno, da občinski redarji v določenih primerih lahko zahtevajo od občanov, da jim na vpogled izročijo dokumente iz katerih lahko ugotovijo njihovo istovetnost.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj