Poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi

Praviloma imajo pravna sredstva suspenzivni učinek, kar pomeni, da se odločba (sodba, sklep) ne more izvršiti, dokler teče rok za vložitev pravnega sredstva. Samo zakon pa lahko določi, da je odločba v nekaterih primerih izvršljiva še pred pravnomočnostjo.

Izvršbo ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu določeno drugače. Glede na vprašanje bralca smatram, da je do izvršbe prišlo na podlagi izvršilnega naslova (sodbe, sklepa ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa). Ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova, ko je bila taka odločba izdana v nekem predhodnem postopku v katerem je že bila zagotovljena kontradiktornost oziroma so stranke imele možnost izjaviti se, je večja verjetnost, da bo upnik v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova uspel.

V tem primeru je ravnanje banke, da še pred pravnomočnostjo odtegne sredstva na transakcijskem računu pravno dopustno.

ZIZ v prvem odstavku 46. člena določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.

Tretji odstavek 46. člena ZIZ pa je tisti, ki določa izjemo, kdaj se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Upnik se poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kadar je bil le ta izdan na podlagi izvršilnega naslova, na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet in pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Torej samo v tem primeru je možno poplačilo pred pravnomočnostjo. Banka pa v tem primeru ne naredi samo rezervacije, ampak lahko na podlagi 150. člena ZIZ prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.