Prazniki in dela prosti dnevi
Smo v tednu, ki prinaša kar dva praznika in sicer dan upora proti okupatorju in praznik dela, ki je celo večdnevni praznik (1. in 2. maj). Ob poslušanju starejših ljudi, da so se včasih prazniki, ki pridejo na nedeljo prenašali na prvi delovni dan, sem preveril kako je z ureditvijo v Sloveniji.
Odvetnik odgovarja
Tisti, ki redno spremljate moje objave se zagotovo spomnite, da je tudi premikanje časa iz poletnega na zimski čas in obratno zakonsko urejeno. Tako je tudi z določanjem praznikov in dela prostih dni v Sloveniji.
V Sloveniji velja Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD). Gre za kratek zakon z zgolj petimi členi. Zakon določa praznike v Republiki Sloveniji, ki so:
- 1. in 2. januar, novo leto
- 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april, dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj, praznik dela
- 8. junij, dan Primoža Trubarja
- 25. junij, dan državnosti
- 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
- 15. september, vrnitev Primorske k matični domovini
- 23. september, dan slovenskega športa
- 25. oktober – dan suverenosti
- 1. november, dan spomina na mrtve
- 23. november, dan Rudolfa Maistra
- 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.
Vendar pa niso vsi našteti prazniki tudi dela prosti dnevi. Zakon določa, da prazniki: dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra, niso dela prosti dnevi.
Poleg praznikov, ki so dela prosti dnevi, so skladno z zakonom dela prosti dnevi tudi
- velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust, Marijino vnebovzetje
- 31. oktober, dan reformacije
- 25. december, božič.
Pred letom 1991, ko je bil sprejet ZPDPD je takrat veljavna zakonodaja dejansko določala, da se je v primeru, da je kateri od dvodnevnih praznikov prišel na nedeljo, štel za praznik tudi prvi naslednji delovni dan, po teh dveh dneh. Opisano je veljalo samo za dvodnevne praznike, saj se prazniki, ki so se praznovali en dan in so prišli na nedeljo tudi po prejšnji ureditvi niso prenašali na naslednji delovni dan. Prazniki, ki so prišli na soboto se nikoli niso prenašali.
Sedaj veljavni tretji člen ZPDPD je takšno prenašanje odpravil, saj določa, da se praznik Republike Slovenije, ki je dela prost dan, oziroma dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki pride na nedeljo, ne prenaša na naslednji delovni dan.
Kristjan Žalec
Odvetnik
Kristjan Žalec, odvetnik
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.
V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.
Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.
Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.
V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.
V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.
Zadnji blogi
Poglejte tudi
