Preživnina bivšemu zakoncu

Družinski zakonik (DZ) ureja tudi razmerja med zakoncema po prenehanju zakonske zveze (ali zunajzakonske skupnosti). Med njimi je tudi pravica do prejemanje preživnine, ki jo mora en bivši zakonec plačevati drugemu, pod določenimi pogoji. Zgolj to, da sta osebi bivša zakonca, še ni zadosten pogoj za priznanje pravice do preživnine.

Samo zakonec, ki je nepreskrbljen, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.

Sodišče lahko zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine zakoncu, ki zahteva preživnino, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca, ali če je zakonec, ki zahteva preživnino, pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze ali po razvezi storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca, otroka ali starše drugega zakonca. Lahko pa določi preživnino tudi samo za določen čas, da si zakonec, ki izpolnjuje prej navedene pogoje uredi življenje po razvezi.

Sodišče tako najprej presoja ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev preživnine, ki morajo obstajati v času ko eden zahteva preživnino. Sama višina preživnine pa se določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca. Pri tem zakon izrecno določa, da med razvezanima zakoncema ni obveznosti preživljanja, če bi bilo s tem ogroženo njuno lastno preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih morata preživljati skladno z določili Družinskega zakonika.

Glede na vse opisano žal ne morem podati bolj podrobnega odgovora. Bralec bo dolžan bivši ženi plačevati preživnino v kolikor so izpolnjeni pogoji iz Družinskega zakonika in dokler bodo obstajali pogoji. Lahko pa vsak izmed zakoncev v primeru spremenjenih okoliščin zahteva znižanje, zvišanje ali odpravo preživninske obveznosti, zakon pa dejansko tudi sam določa kdaj preživninska obveznost preneha.