Razdelitev premoženja
Ker razmišljam o ureditvi stvari še za časa življenja, imam nekaj vprašanj. Sem lastnik več razpršenih nepremičnin, od GURS-a ocenjenih na skupno vrednost 58.000,00 EUR. Ali je ta ocena merodajna? V poštev pridejo štirje zakoniti dediči, med njimi eden mladoletni otrok. Zanima me, ali se tako premoženje deli na štiri ali kako drugače in ali je možno na podlagi GURS-a ocenjeno premoženje razdeliti na deleže in z ustreznim deležem izplačati prej omenjenega mladoletnega otroka? Koliko bi v tem primeru znašal posamezni delež po dediču in ali je dediče možno izplačati v denarni obliki (gotovina) in ne z nepremičnino?
Bi bil na tak način dedič tudi dedno odpravljen (če sem pravilno zapisal?) in, če da, kako pravno veljavno izpeljati zadevo?
Odvetnik odgovarja
Glede vprašanja je potrebno poudariti, da ni najbolj jasno. Odgovore podajam ob predpostavki da želite razdeliti premoženje tako, da bo imelo dednopravne učinke. Vrednotenje nepremičnin za potrebe GURS je bilo narejeno na podlagi odpravljene zakonodaje. Ocenjene vrednosti FURS v določeni meri upošteva, vendar pa ponekod ne odražajo dejanske vrednosti. Vedno se lahko odločite za izdelavo cenilnega mnenja izvedenca in ugotovite dejansko vrednost.
Vaše premoženje se v primeru smrti deli med zakonite dediče po enakih delih. Predvidevam, da so dediči vaša partnerka in otroci. V primeru vaše smrti dedujejo po enakih delih. Na vseh nepremičninah bo nastala solastnina vseh dedičev, če se ne dogovorijo drugače.
Vprašanja o delitvi nepremičnin na deleže in izplačilom mladoletnega otroka in ostalih dedičev mi ni popolnoma jasno. Svoje nepremičnine lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev razparcelirate in nastane več novih nepremičnin in z njimi prosto razpolagate.
Za časa življenja lahko z izročilno pogodbo razdelite svoje premoženje dedičem. Z njo se morajo strinjati vsi dediči, ker drugače nima dednopravnih učinkov. S pogodbo lahko npr. določenim izročite nepremičnine, drugim pa denar ali pa ustanovite skupno lastnino.
Dedna odpravljenost je pravni pojem in ne zakonski. Zakon o dedovanju tega ne določa. Predvideva pa možnost odpovedi še ne uvedenemu dedovanju. Gre za pogodbo med zapustnikom in bodočim dedičem o tem, da se le ta odpoveduje dedovanju. Menim, da bi lahko v to pogodbo zapisali, da dobi dedič določen denar ali solastniški del določene nepremičnine ali več njih in se odpove dedovanju. Ker je mladoleten bo potrebno k sklepanju pogodbe pritegniti še Center za socialno delo.
Kristjan Žalec
Odvetnik
Kristjan Žalec, odvetnik
Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.
Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.
V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.
Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.
Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.
V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.
V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.
Zadnji blogi
Poglejte tudi
