Razdelitev solastnine

Bralec je poslal vprašanje v zvezi z delitvijo solastnine. Vprašanje je dokaj obsežno zato ga objavljam skrajšanega in prirejenega za potrebe tega prispevka.

Bralec je solastnik hiše in nepremičnine do 2/3, brat in sestra pa sta bila solastnika do 1/3. Bralec je uporabljal hišo in nekaj zemlje okoli hiše, brat pa njivo, ki jo potem, ko mu je sestra podarila njen solastniški delež intenzivno širi. Bralec zanima kako se bo obračunalo vlaganja v primeru, da se odloči izplačati brata? Zanima ga tudi kako se zadeva izpelje v primeru, da ne more najeti kredita za izplačilo in kaj sploh narediti?

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

En solastnik lahko kadarkoli predlaga drugemu, da sporazumno uredita delitev in mu predlaga, da izplača vrednost njegovega solastniškega deleža. Ob tem se lahko dogovorita tudi o upoštevanju ali neupoštevanju vložkov v nepremičnino. V primeru dogovora lahko določita tudi v kolikšnem času bi izplačali njegov delež.

V kolikor dogovor med vama ne bo mogoč, bo lahko eden ali drugi predlagal delitev solastnine v nepravdnem postopku. Sodišče načelom odloči tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Pri tem pa sodišče tudi določi, da v kolikor nekdo dobi več, da izplača drugemu razliko v vrednosti. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina.

Je pa v tem postopku določen kratek rok za izplačilo vrednosti. Stvarnopravni zakonik določa, da mora solastnik, ki je dobil stvar, drugim solastnikom izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila.

Potrebno pa je opozoriti tudi, da v primeru delitve solastnine v nepravdnem postopku sodišče odloča po stanju stvari kot je. Vložki enega ali drugega solastnika se lahko upoštevajo samo kot okoliščina, ki izkazuje večji upravičen interes do določenega dela premoženja. Ne smejo pa se upoštevati vložki posameznega solastnika pri odločanju o vrednosti deleža, ki mu gre.