Na vsebino

Razlastitev

Bralec navaja, da želi občina po njegovi nepremičnini zgraditi cesto. Občina je odstopila od dogovora o tem, da bi kupila celotno nepremičnino in želi kupiti samo del nepremičnine.

Odvetnik odgovarja

Za konkreten odgovor bi potreboval bistveno več podatkov, zato podajam samo okviren in teoretičen odgovor. Odgovor podajam zelo na splošno in zgolj orisno, saj zakon, ki ureja razlastitev določa večje število posebnosti in različnih konkretnih in specifičnih situacij, ki jih ni mogoče zajeti v prispevku.

V določenih primerih je možna razlastitev. Pogoje in postopek razlastitve ureja Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2).

Lastninska pravica na nepremičnini se lahko odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi ali omeji s pravico uporabe za določen čas, kakor tudi obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Opisano je dovoljeno le v javno korist in če je za dosego javne koristi nujno potrebna in če je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Zakon točno določa namen razlastitve in tudi določa kdaj se šteje, da je izkazana javna korist. Pri razlastitvi morata biti izpolnjena namreč oba pogoja in sicer da gre za zakonsko določen namen razlastitve, ki je v javno korist.

Razlastitveni upravičenec ali investitor najprej pripravi ponudbo za odkup, ki jo pošlje razlastitvenemu zavezancu. Če v roku 30 dni od vročitve ponudbe ne pride do podpisa pogodbe potem lahko razlastitveni upravičenec vloži zahtevo za razlastitev. Upravna enota izda sklep o začetku postopka in predlaga zaznambo postopka v zemljiški knjigi. Pomembno je poudariti, da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan ni dopusten promet z nepremičnino, ki je predmet razlastitve, ali njeno bistveno spreminjanje brez soglasja razlastitvenega upravičenca.

Po izdaji odločbe in najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, upravni organ pozove razlastitvenega upravičenca in razlaščenca, da skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu. Če v dveh mesecih po prej opisanem pozivu ni sklenjen sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku. Sodišče potem odloči o višini odškodnine ali nadomestila, ki ga je upravičenec dolžan plačati razlaščencu.

Kristjan Žalec

Kristjan Žalec

Odvetnik

Kristjan Žalec, odvetnik

Opozorilo: Objavljeni pravni nasvet obravnava izključno dejansko stanje, ki je opisano v nasvetu. Pravni nasvet je informativne narave in zanj ne odgovarjam. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer. Za podrobnejši odgovor in analizo pravnega problema svetujem, da se z vso spremljajočo dokumentacijo obrnete na pravnega strokovnjaka.

Spoštovani obiskovalci spletne strani www.radio-odeon.com.

V sodelovanju z Radiom Odeon, bom v rubriki odvetnik svetuje, odgovarjal na vaša vprašanja in podal pravne nasvete. Vsako sredo bom odgovoril na eno izmed prispelih vprašanj, odgovor pa bo objavljen na www.radio-odeon.com.

Vaša vprašanja lahko posredujete na elektronski naslov [email protected] pri čemer poskušajte čim bolj natančno opisati dejansko stanje. Vprašanja se lahko nanašajo na katerokoli področje prava.

Odgovor na vaše vprašanje ne vzpostavlja pooblastilnega razmerja odvetnik/stranka in bo podan izključno na podlagi opisanega dejanskega stanja, bo zgolj informativne narave in zanj ne odgovarjam.

V primeru dodatnih informacij ali dopolnitve dejanskega stanja, se podani odgovor ali mnenje lahko spremeni. Ker se dejanska stanja med seboj močno razlikujejo, je za celovit in podroben odgovor potrebno natančno poznati primer.

V pričakovanju vaših vprašanj vas lepo pozdravljam.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj