Različna višina regresa

Regres za letni dopust je urejen v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec je delavcem, ki izpolnjuje pogoje dolžan plačati regres.

Minimalno višino regresa je delodajalec, ki ga ne zavezujejo nobena kolektivna pogodba je dolžan vsem delavcem izplačati regres kot ga določa ZDR-1 torej najmanj v višini minimalne plače. V kolikor delodajalca zavezuje kakršna koli kolektivna pogodba pa mora delavcem izplačati regres določen s kolektivno pogodbo, ki ga zavezuje. Pri tem naj opozorim, da ZDR-1 določa samo minimalno višino regresa.

Ker nimam podatka o tem ali podjetje zavezuje kakšna kolektivna pogodba ali ne tudi ne morem podati konkretnega odgovora na vprašanje, saj obstajajo kolektivne pogodbe v katerih je določena tudi različna višina regresa za različne delavce.

v nadaljevanju izhajam iz predpostavke, da podjetje kolektivna pogodba ne zavezuje. V tem primeru ZDR-1 določa le minimalno višino regresa, njegove maksimalne višine pa ne. Lahko se zgodi, da delodajalec izplača delavcem različno višino regresa, pri čemer pa vsi delavci dobijo izplačano najmanj minimalno višino regresa. Edino kar je nujno je, da delodajalec delavce pri izplačilu različne višine regresa ne diskriminira. Ob upoštevanju določil ZDR-1 bi šlo za diskriminacijo, če bi podjetje delavcem izplačevalo različen regres narodnosti, rase ali etničnega porekla, nacionalnega in socialnega porekla, spola, barve kože, zdravstvenega stanja, invalidnosti, vere ali prepričanja, starosti, spolne usmerjenosti, družinskega stanja, članstva v sindikatu, premoženjskega stanja ali druge osebne okoliščine v skladu z ZDR-1, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških.

Glede na to, da je regres obvezen, njegove različne višine tudi ni mogoče utemeljevati na podlagi prisotnosti delavca na delu (bolniške) ali glede na njegove delovne rezultate.

V vseh ostalih primerih pa menim, da delodajalec lahko izplača različne višine regresa delavcem. Pri tem bi bilo primerno, da delodajalec to uredi v njegovih splošnih aktih ali podjetniški kolektivni pogodbi tako, da opredeli kategorije delavcev, višino regresa in merila po katerih se določa višina regresa tako, da se odvrne dvom o diskriminatornosti.

Glede na vse opisano menim, da bi delodajalec lahko določil različno višino regresa za delavce, ki delajo različno dolgo pri njemu, saj po mojem tu ne gre za osebno okoliščino, ki bi bila diskriminatorne narave.