Spor majhne vrednosti

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa pravila pravdanja. Med določbami ZPP so tudi določbe, ki se nanašajo na spor majhne vrednosti. V sporih majhne vrednosti se uporabljajo določa ZPP o same postopku, pooblaščencih, stroških in drugih pravilih pravde. Veljajo pa za spore majhne vrednosti tudi določena posebna pravila, ki jih je potrebno upoštevati.

V tem prispevku se bom osredotočil samo na najbolj pomemben za same udeležence v sporih, ki se predvsem v teh, po navadi zastopajo brez ustrezne pravne pomoči.

Spori majhne vrednosti so po določbah ZPP spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (pri gospodarskih sporih pa 4.000 EUR).

Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. V teh sporih mirovanja postopka ni. Omejeno je število vlog, ki jih lahko stranke vložijo. Določeno pa je tudi v kateri vlogi morajo stranke navesti vse dokaze na podlagi katerih utemeljujejo zahtevek. Tako mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Vsaka stranka pa lahko vloži samo še eno vlogo. Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi. Dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso prej navedene vloge, se ne upoštevajo.

Krajši so tudi roki za odgovor na tožbo namesto 30 dni (v rednem postopku) je rok za odgovor na tožbo v sporih majhne vrednosti samo osem dni. izvedba glavnih obravnav pravilo, pa temu ni tako v sporih majhne vrednosti. Če iz vlog strank izhaja, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, bo sodišče izdalo odločbo brez razpisa glavne obravnave. Enako bo sodišče naredilo tudi, če bo dejansko stanje sporno pa je o njem mogoče odločiti že na podlagi pisnih dokazov. Samo če bo dejansko stanje sporno in bo katera izmed strank zahtevala izvedbo naroka, ga bo sodišče izvedlo.

Če sta obe ali katera izmed strank zahtevali izvedbo naroka in na njega kljub pravilnemu vabljenju in izpolnjevanju drugih pogojev iz ZPP ne prideta, ju lahko doletijo negativne posledice. ZPP namreč določa, da če je tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi. Če je izvedbo naroka zahtevala tožena stranka, pa ne pride, čeprav je bila v redu vabljena, izda sodišče sodbo na podlagi pripoznave. Če sta obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nobena ne pride, čeprav sta bili v redu vabljeni, se šteje, da je tožba umaknjena.

Posebna pravila veljajo tudi v pritožbenem postopku. Krajši je rok za pritožbo, ki znaša samo 8 dni (v rednem postopku 30 dni). Posebna pravila pa veljajo tudi glede pritožbenih razlogov. Če je v rednem postopku pritožbeni razlog nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja eden izmed najpogostejših pritožbenih razlogov, v sporih majhne vrednosti pritožba iz tega razloga ni dovoljena, ampak se sme odločba sodišča izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Skratka nikakor ne velja, da spori manjše vrednosti niso dejansko in pravno zahtevni. Dejansko je včasih še težje, saj je ne glede na vrednost spora potrebno v mnogo krajših rokih in manj vlogah sodišču predložiti vse dokazno gradivo in postaviti ustrezno trditveno podlago na podlagi katere dokazujete svoj prav in jo seveda podkrepiti z ustreznimi dokazi.