Spremembe pri vročanju odpovedi

Na dan vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je vezanih kar nekaj, za delodajalca in tudi delavca pomembnih posledic. Ena izmed njih je tudi ta, da delavcu prične teči 30 dnevni rok za vložitev tožbe zaradi nezakonite odpovedi. Gre za tako imenovani materialni rok, s pretekom katerega ugasne delavčeva pravica in ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude roka.

Do sprejetja odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-200/15-12, Up-936/15-20 z dne 16.3.2017 se je vročitev odpovedi delavcu opravljala na podlagi določil 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa, da se redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča:

- praviloma osebno v prostorih delodajalca,

- s priporočeno pošiljko s povratnico,

- z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

ZDR-1 je pri tem v sedaj razveljavljenem 4. odstavku 88. člena ZDR-1 določal, da se lahko odpoved vroči delavcu tudi »s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, delodajalcu pa na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve«

Vendar pa je ustavno sodišče prej navedeni 4 odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo. Ustavno sodišče se je postavilo na stališče, da takšen način vročanja ne daje zadostnega zgotovila, da se je delavec seznanil s pisanjem delodajalca. Ker pri vročanju s povratnico ne gre za osebno vročanje, vročevalec je v primeru, da naslovnika ni doma v nabiralniku pusti obvestilo o prispeli pošiljki, ki pa ne vsebuje navedbe o tem, kdo jo pošilja. Po preteku roka pa se pošiljka ne vrže v nabiralnik kakor pri osebni vročitvi, ampak se vrne pošiljatelju. Delavec tako sploh ne ve od koga je pošiljka in v primeru daljše odsotnosti recimo daljše od 15 dni, kolikor je rok za dvig priporočene pošiljke, dejansko odpovedi ne dobi v nabiralnik in tudi na pošti je ne more prevzeti. Zaradi opisanega lahko pride do fikcije vročitve, brez da bi delavec sploh vedel, da mu je bilo pisanje poskušano vročiti.

Zaradi opisanega je ustavno sodišče razveljavilo 4. odstavek 88. člena ZDR-1 in odločilo, da se do ureditve vročanja v zakonu, za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju (določila Zakona o pravdnem postopku- ZPP). Opisano pomeni, da morajo delodajalci delavcem, kadar jim bodo odpoved vročali po pošti, le to vročiti osebno v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku. V kolikor vročitev ne bo opravljena na predpisani način to pomeni kršitev ZDR-1, ki ima za posledico to, da odpoved ne učinkuje.

Z ureditvijo vročanja po ZPP bo delavec dejansko bolj varovan. Dejansko pa se je izboljšal tudi položaj delodajalca. Z osebno vročitvijo bo tudi delodajalec vedel kdaj je bila odpoved vročena in tudi kdaj je morebiti nastopila fikcija vročitve. Osebno vročanje ne predstavlja posebnega dodatnega stroška za delodajalca.

Z novim načinom vročanja bo varovan tudi delavec, saj bo delodajalec moral upoštevati pravila ZPP in pravila Zakona o poštnih storitvah. Odpoved se bo vročala v posebnih ovojnicah, na njej bo moral biti označen pošiljatelj. V primeru, da bo ob poskusu vročitve delavec odsoten, mu bo vročevalec v predalčniku oziroma na vratih stanovanja pustil obvestilo, v katerem bo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.

Bistveno bo delavec bolj varovan v primeru, da v 15 dneh pošiljke ne prevzame. V takem primeru se bo štelo, da je vročitev opravljena po preteku tega roka, na kar bo naslovnik v obvestilu tudi opozorjen. Po preteku roka bo vročevalec pusti pisanje v predalčniku naslovnika. Delavec bo tako dejansko dobil v roke odpoved, se z njo seznanil in lahko izkoristil pravna sredstva. Če pa naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se bo pisanje vrnilo pošiljatelju.