Spremembe Zakona o kazenskem postopku in položaj oškodovanca

Z novelo ZKP-N je Slovenija implementirala Direktivo o žrtvah ali natančneje Direktiva št. 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012. Gre za direktivo, ki na celotni ravni ureja položaj žrtev kaznivih dejanj. Posebej pa je pozornost namenjena zlasti ranljivim skupinam žrtev.

Sama implementacija Direktive se prične že v uvodu ZKP-N torej pri določilih o prevajanju listin. Sedaj je jasno določeno kateri so tisti dokumenti, ki so za oškodovanega ključni in morajo biti prevedi v jezik, ki ga razume, zakon pa sedaj omogoča tudi jezikovno pomoč oškodovancu.

ZKP-N določa, da je lahko v predkazenskem in kazenskem postopku ob mladoletnem oškodovancu ali ob oškodovancu, ki je žrtev nasilja, ali ob drugem oškodovancu, če to terjajo narava in teža kaznivega dejanja, njegove osebne okoliščine ali stopnja njegove ogroženosti, oseba, ki si jo oškodovanec sam izbere (ki ji zaupa). ZKP-N (65.a. člen) sedaj jasno določa, katere informacij je treba oškodovancu posredovati ob prvem stiku s pristojnimi organi v predkazenskem ali kazenskem postopku, kot tudi o informacijah, ki jih mora v zvezi s predkazenskim oz. kazenskim postopkom prejeti oškodovanec. Prav tako morajo pristojni organi ob prvem stiku z oškodovancem zaradi ugotovitve obstoja posebnih potreb po zaščiti oceniti stopnjo oškodovančeve izpostavljenosti sekundarni in ponovni viktimizaciji, ustrahovanju in maščevanju (novi 143.č člen).

ZKP-N je razširil pojem oškodovanca v procesnem smislu še na določene družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredna posledica kaznivega dejanja ter opredelitev »oškodovanca s posebnimi potrebami po zaščiti« (šesti in sedmi odstavek 144. člena ZKP).

Sodišče ima sedaj možnost, da oškodovance s posebnimi potrebami zasliši s pomočjo strokovnjaka ustrezne stroke.

Pomembno je tudi, da mora državno tožilstvo oškodovanca, ki je podal ovadbo, poučiti o pravici do izdaje pisnega potrdila o izdaji ovadbe in mu na njegovo željo tudi podati potrdilo o tem. Prav tako velja, da se oškodovancu v primeru, ko ne govori oziroma ne razume jezika v uradni rabi, zagotovi potrebna jezikovna pomoč osebe, ki poleg jezika v uradni rabi razume oziroma govori jezik, ki ga razume oziroma govori oškodovanec (novi 147.a člen).

V kazenskem postopku je bilo tudi do sedaj, pod pogoji mogoče tudi reševanje zadeve v okviru poravnavanja in/ali odloženega pregona. Oba postopka sta bila z novelo nekoliko spremenjena, dodatno pa je še določeno, da mora oškodovanec, preden soglaša s katerim od postopkov, imeti na voljo vse potrebne informacije glede poteka postopka, njegovega morebitnega rezultata in posledic.

Osebno pa menim, da je ena pomembnejših pravic oškodovanca, ki jih je uvedla novela ZKP-N razširjena možnost do pritožbe. Do spremembe zakonodaje se je lahko oškodovanec pritožil samo zoper odločbo sodišča o stroških postopka in samo če je tožilec prevzel pregon od njega se je lahko pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Po spremembi pa se možnost pritožbe oškodovanca razširi. Po novem lahko oškodovanec izpodbija sodbo, s katero je sodišče zavrnilo obtožbo, oprostilo obtoženca obtožbe, sodbo, s katero je sodišče obtoženca spoznalo za krivega, pa sme izpodbijati le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških.