Uporabno dovoljenje

Bralki sporočam, da sam nisem strokovnjak s tega področja in ji lahko pretolmačim samo in edino zakonska določila sedaj veljavnega Gradbenega zakona v delu, ko ureja legalizacijo stavbi in pridobivanje uporabnega dovoljenja. Za konkretnejša pojasnila glede njenega konkretnega primera pa predlagam, da se obrne na strokovnjaka s področja nepremičnin, ki ji bo znal najbolje svetovati in pripraviti morebitno dokumentacijo, ki bi jo potrebovala.

Zakonodaja v Sloveniji ne določa, da mora imeti nepremičnina, ki je predmet prodaje obvezno uporabno dovoljenje. Leta 2018 je prišlo do napačnega tolmačenja 93. člena takrat veljavnega Gradbenega zakona (GZ) po katerem so ljudje sklepali, da je potrebno uporabno dovoljenje za pravni promet z nepremičnino. Opisano ni bilo potrebno tedaj in tudi sedaj ni. Promet je dovoljen če v zemljiški knjigi ni vpisana zaznamba inšpekcijskega ukrepa v zvezi z nelegalno ali neskladno gradnjo. Je pa vsekakor zaželeno, da ima stavba uporabno dovoljenje in marsikatera banka pri odobritvi kredita za nakup še vedno zahteva od kreditojemalca, da predloži uporabno dovoljenje za odobritev kredita.

Bralka bo morala pridobiti uporabno dovoljenje za celoten objekt.

ZGO-1 v 142. členu določa, da je legalizacija e postopek ureditve pravnega stanja že zgrajenega objekta, dela objekta, rekonstrukcije ali spremembe namembnosti objekta, izvedene brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem, v katerem se izda odločba o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Šteje se, da objekt, ki ima odločbo o legalizaciji ali dovoljenje za objekt daljšega obstoja, ni nelegalen ali neskladen in se šteje, da ima uporabno dovoljenje v skladu s tem zakonom.

Glede na opis bralke menim, da je na njenem mestu primerno pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja, kar ureja ZGO-1 v 146. členu (ob predpostavki, da gradbeno dovoljenje ali drugi primeren dokument ni bil nikoli izdan). Možno pa je, da bralka tudi preveri v arhivu ali morebiti za njeno stavbo ni bilo izdano kakšno dovoljenje ali v času gradnje podoben veljaven dokument.

Za objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti objekta iz 1. odstavka 142.člena ZGO-1 ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, lahko investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.

V zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja investitor navede:

• podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in stalno prebivališče ali poslovni naslov vlagatelja);
• podatke o objektu oziroma gradnji, ki je predmet zahteve (parcelne številke, na katerih objekt stoji, in številka stavbe, če je določena);
• podatek o uporabi komunalne infrastrukture in podatek o klasifikaciji objekta v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI;

in ji priloži:

- zemljiškokatastrski načrt, če je objekt vpisan v kataster nepremičnin, oziroma elaborat v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin, če ta še ni vpisan, kadar je takšen vpis predpisan;

- posnetek obstoječega stanja (tlorisi, prerezi in pogledi oziroma drugi posnetki in dimenzije objekta, površina gradbene parcele, če se parcela določa, pri stavbah tudi tlorisi vseh etaž z osnovnimi merami prostorov, seznamom prostorov s površinami in podatek o bruto tlorisni površini ter pri stavbah kulturne dediščine tudi vse fasade);

- dokazilo o izkazani pravici graditi v skladu s 3. točko prvega odstavka 46. člena ZGO-1;

- dokazilo o daljšem obstoju objekta.

Pri tem je potrebno opozoriti, da upravna enota dovoljenje za objekt daljšega obstoja ne izda, če gre za nevaren objekt, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep.

V postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja se preverjajo dejstva kakor je navedeno zgoraj. Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja je treba predložiti potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku v skladu z zakonom, ki ureja prostor, in plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo v skladu s 106. členom tega zakona ali prvi obrok nadomestila, če je odobreno obročno odplačevanje, oziroma predložiti dokazilo, da gre za objekt, v katerem se opravlja dejavnost javne gasilske službe.

Dovoljenje za objekt daljšega obstoja velja pogojno in ga upravni organ lahko razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti, če je to potrebno zaradi zavarovanja javnega interesa po predpisih, veljavnih v času gradnje objekta, in sicer ob neposredni ogroženosti zdravja in življenja ljudi ter delov okolja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Razveljavitev ni mogoča, če je ogroženost mogoče odpraviti z drugimi milejšimi sredstvi.