Uveljavitev, veljava in uporaba zakona

Bralca zanima kdaj sprejeti zakoni dejansko začnejo veljati in kdaj se začnejo uporabljati ter ali lahko »novi zakon« velja za nazaj?

Odvetnik Kristjan Žalec odgovarja:

Osnovno pravilo glede veljavnosti zakonov je določeno že v Ustavi Republike Slovenije. Le ta v 154. členu določa, da morajo biti predpisi (tudi zakoni) objavljeni, preden začno veljati. Predpis (tudi zakon) začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Ustava določa, da mora biti državni predpis (tudi zakon) objavljen v državnem uradnem listu. V Sloveniji je to Uradni list Republike Slovenije.

Tako načeloma velja, da zakoni, ki so objavljeni v Uradnem listu pričnejo veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu. V zakonih je pogosto določen tudi krajši čas za pričetek veljave in npr. že sam zakon določi, da se zakon ali posamezen njegov člen prične uporabljati že takoj naslednji dan po objavi v Uradnem listu. V primeru obsežnejših sprememb določenega področja ali obsežnejših sprememb določenih procesnih zakonov (npr. Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Družinski zakonik…) je zakonodajalec, zaradi priprav na spremembo, v zakon zapisal tudi čas kdaj se zakon prične uporabljati. Možna je tako situacija, da je v zakonu določeno, da zakon prične veljati npr. 15 dan po objavi (torej uveljavitvi zakona) uporabljati pa se začne npr. 3 mesece po uveljavitvi.

Osnovno pravilo je tako edino to, da mora biti zakon objavljen, da prične veljati in če ni drugače določeno prične veljati 15. dan po objavi. Kdaj prične veljati in od kdaj se uporablja, določa vsak zakon posebej, načeloma je to zapisano v prehodnih in končnih določbah zakona.

Novi zakon ne sme in ne more veljati za nazaj (retroaktivna veljava). Opisano prepoveduje ustava v 155. členu, v katerem določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Seveda pa so možne tudi izjeme. 2. odstavek 155. člena Ustave namreč določa, da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Opisano dejansko pomeni, da bi lahko imel retroaktivno veljavo samo posamezna določba zakona, ne pa tudi kakšen drug predpis ali splošni akt pri čemer mora biti takšna retroaktivna veljava v splošno korist in ne sme posegati v že pridobljene pravice posameznika. Šele ob izpolnitvi vseh treh pogojev je možna retroaktivna veljava posamezne določbe zakona, ki pa jo je potrebno dopuščati in razlagati zelo ozko in v izjemnih primerih.