Vse bolj “njihova”

Zadnjih pol leta avstralskega življenja mi je podalo krila, končno sem poletela. Nisem se počutila več kot popolna tujka. Sedaj z močnimi socialnimi vezmi, na študijskih počitnicah z novim certifikatom v žepu ter rednimi urami nadzornice v Sydney akvariju, sem bila daleč naprej od prvih dni kulturnega šoka v novi državi. Vse bolj sem tudi jaz postajala “njihova”.

Po skoraj dveh letih sem bila končno integrirana v novo avstralsko življenje. Čeprav zaradi netipičnega naglasa, ljudje niso nikoli vedeli od kod pravzaprav prihajam. “Americana? Canadian?” Temu je pogosto sledilo, da prihajam iz Slovenije. Oni pa: ”Aaa, seveda, Slovaška.” In tako je bilo še naslednji dve leti.

Svobodna kot ptica, pripravljena na nove izzive, sem sedela pred računalnikom. Ne spomnim se, če bi še kdaj imela takšen fokus. Le 200 work&holiday viz za Novo Zelandijo za Slovence. Tako kot vsako leto, bodo tudi te razprodane v 5 minutah. Hitro izpolnim obrazec, plačam in pritisnem gumb oddaj. Tako dolgih sekund, kot so bile te, ob tem čakanju, se ne spomnim. Na ekranu se končno prikaže, da je bila prijava uspešna. S tem je bilo rešeno tudi vprašanje, kje bom drugo leto.