Kaj pa če bi danes rekli kakšno o hrani v kozarcu, ki jo imamo mi Belokranjci tako zelo radi. Dokler Polona izumlja nove recepte, ki jih bo podelila z vami, si jaz natočim kozarec vina, ugriznem v njen fermentiram zelenjavni quiche in si mislim, pa dajmo tokrat kakšno o vinu. Navsezadnje smo v krajih, kjer nas trta preživlja že kar nekaj generacij.

Včeraj, 22. januarja, je bil god Svetega Vincenca ali Vincencijevo. Nam mlajšim, če si smem drzniti sebe metati v koš mladih, kaj dosti ta datum skorajda ne pove. Vprašajte svoje dedke če vejo, kaj pomeni njim. Na dan Sv. Vincenca, po starem kmečkem verovanju, prehajamo v drugo polovico zime. Takrat je vinogradnik šel v vinograd in iz trsa odrezal rozgo, ter jo dal na toplo, da je pognala poganjke. Po poganjkih je vinogradnik ugotavljal, kašna bo tisto leto vinska letina po količini pridelanega grozdja. V času brez googla, so se znašli po svoje. In še prav so imeli. Ker je ptičkom še malo premrzlo, se te dni sliši iz vinogradov žgolenje vinogradnikov, ki so se spravili k prvemu letošnjemu delu v vinogradu. A pazi, tudi enemu najpomembnejših. Če mogoče kakšen smrkelj iz Ljubljane misli, da je vse kar narediš, v jeseni trgatev in čirula čarula dobiš vino, dečko, malo si se uštel. Z rezjo v vinogradu uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kvaliteto grozdja in vina, ki ga želimo pridelati.

Tako kot so se začele za nove letnike priprave v vinogradu, so se tudi pri nas v bistroju. Polona že pripravlja ideje za prihajajočo sezono piknikov in cateringov in skupaj cupramo, kaj bi lahko sredi Bele krajine na naši terasi ponujali ob petkih popoldan. In ko prisede k meni za mizo, ko ji natočim kozarec rdečega Laporja, se spogledava in padeva v smeh. Spomnili sva se debate izpred meseca dni, ko sva ob sarmi srkali vsaka svoj kozarec vina. Ena belo, druga rdeče. In užgali debato, katero bolj paše k naši veganski kislini.

Pa dajmo narediti en hiter povzetek, a gre k sarmi rdeče ali belo vino? Načeloma velja pravilo, da grejo bela vina k lažjim jedem in rdeča k močnejšim jedem. Pa tudi pravilo, kakšna je barva hrane, takšno naj bo vino, ki ji ga ponudimo ob bok. Pravil v vinskem svetu je skoraj da toliko, kot je nas Belokranjcev. A s temi preprostimi in osnovnimi, ki jih najdete v nadaljevanju, nikoli ne boste zgrešili. Verjemite, če jih upoštevate, zagotovo najdete ustrezno kombinacijo okusov med hrano in vinom na vaši mizi.

Ko vino kombiniramo k hrani, je seveda dobro poznati tako samo vino, kot tudi osnove pripravljene jedi. Pri hrani naj bi bilo smotrno upoštevati osnovne sestavine, začimbe, letni čas priprave in pa tudi naš budget, ker zamrznjeni Ledovi morski sadeži ne bodo nikoli nudili umamija svežih ostrig.

Pa poglejmo, kaj bi bilo dobro upoštevati, da totalno ne zgrešimo, ko gremo prvič na večerjo s svojo prijateljico, ali pa, ko doma gostimo polno hišo prijateljev.

Bela vina se načeloma lepo podajo k belemu mesu, na primer perutnini in ribam ter zelenjavnim jedem. In zato se na drugi strani rdeča vina najbolje spajajo z rdečim mesom in zrelimi siri. Kaj pa ko se nam ženskam zahoče sladkega vina in ob praznovanju kakšnega rojstnega dne dvomimo v izbiro le-tega? Upoštevajte samo to, da naj bo vino vedno slajše od sladice, saj mu sladkoba v hrani kar malo pohrusta sladkor v kozarcu. In potem pridemo do naše sarme. Edino pravilo, ki se ga tukaj držimo je to, da naj ima vino vedno več kisline od hrane. Zato s Polono niti nisva kaj preveč zgrešili z izbiro barve, ker tukaj niti ne igra takšne vloge.

Ko boš prvič kuhal večerjo za svojo drago, prosim upoštevaj naslednje: začni s penino. Klasična metoda, ker je kvalitetnejša, mehurčkov je zagotovo več in tako krasno se bodo v verižici vzpenjali po kozarcu, kot njena ogrlica okoli vratu, če ji jo boš seveda privoščil. In s čim manj sladkorja, ker bo lepo pobožala njene brbončice, da si bo poleg tvoje večerje mogoče zaželela še tebe. Ob predjedi nadaljuj s kakšnim lahkotnejšim belim vinom, kateremu naj sledi krasno bogato in polno belo vino. Če boš obrnil kakšen steak, ne moreš mimo rdečega v kozarcu, in na koncu…kakor komu. Če je sladkosneda, ji moraš obvezno ponuditi kozarec sladkega vina. In tudi če spustiš sladico, verjemi, ob dobri izbiri kvalitetnega vina, je ne bo pogrešala. Samo prosim ne zafrkni in ji ne ponuditi kakšnega sladoleda. Razen če ji misliš pripraviti sorbet.

In če se vam bo zdela izbira vina še vedno neprimerna? Nič hudega, na mizo liter vode, ki bo sprala usta in gremo ponovno k iskanju novih kombinacij.

Tako kot ima moja Polona rada hrano, imam sama rada vino. Za naju sta to dve stvari, brez katerih si težko predstavljava najin dan, teden, mesec. Ena degustira hrano, druga vino. Si smeva reči hedonistki? Zakaj pa ne. Uživava v vsem dobrem in lepem. In če naju boste nekega dne videli hoditi po svetu s tattuji kuhalnic in grozdja, se ne čudite. To je strast, ki ti je ne more nihče vzeti. In samo ta strast te lahko pripelje do cilja. In najin skupen cilj je razvajati vaše brbončice, dušo in telo.

Do naslednjič, na zdravje in dober tek iz našega bistroja!