A bi ta teden rekli kakšno o zelju? O kislem zelju?

Najbrž ga ni junaka, ki ne bi poznal zelja in prav tako ni junaka, ki ne bi poznal kislega zelja.

Kislo zelje spada v čudeže naravne fermentacije. Je ena redkih zelenjav, ki ji je človeška roka dodala še več hranil, kot jih ima surovo. Naši predniki so to vedeli, zato so čisto naravno kopali jame, imeli naravno sol in shranjevali zelenjavo. Ljudje so zaupali bakterijam in verjeli vanje, ter jim prepustili, da opravijo svoje delo.

Sami smo vsa ta leta v veliki večini ohranili samo kislo zelje in seveda kislo repo. Pa še to uživamo samo v zimskem času. To je edina prava živa hrana, ki v sebi nosi kup dobrih bakterij, ki jih tako zelo potrebujemo. Aleluja za kislo zelje, aleluja za december, ko na krožnike pride v vseh možnih oblikah. Čeprav moram omeniti, da ga sama kisam kar celo leto.

V postopku kisanja ali pri postopku fermentacije nekatera živila dobijo še bolj hranilne lastnosti, večjo vsebnost vitaminov, mineralov in encimov, ki so noro pomembni za naše črevesje. Če bi vsak dan pojedli vsaj skodelico domačega kislega zelja pred samim obrokom, bi nam bilo črevesje hvaležno, s tem pa tudi celo telo.

Azijci, na primer, poznajo kimči. To je prav tako kislo zelje, vendar pripravljeno na malo drugačen način, precej začinjeno in noro dobro. Sami ga uživajo točno tako kot sem vam napisala. Pri njih ne mine dan, da ne bi pojedli kimčija pred obrokom.

Torej, kaj nas zadržuje, da ne bi vsak dan pojedli skodelico kislega zelja? Ne samo pozimi, poleti, jeseni, spomladi, prav vsak dan. Pa da ne boste mislili, sama ga ne jem vsak dan, ne nisem še tako daleč, a mogoče nekega dne, kdo ve…pri meni je res vse mogoče.

Naj vam zaupam, še nekaj o kislem zelju preden grem na naš recept.

Ali veste, da so ga stari Grki imeli za zdravilo? Kislo zelje je polno vitamina C, rudnin, mineralov in vlaknin. Poleg tega vsebuje obilico vitamina b12 in ostale vitamine iz te skupine. Mogoče vas bo fasciniralo dejstvo, da spodbuja proces čiščenja prebavil in izboljšuje presnovo. DA!, s kislim zeljem lahko izgubimo tudi kakšen kilogram. Znani Sebastian Kneipp je kislo zelje označil za "krtačo črevesja".

Kot o vseh stvareh, bi lahko o zelju napisala še tri strani dolg članek, a potem me nihče ne bi prebral do konca. Že tako pravijo, da preveč filozofiram, a prav zares sem tako navdušena nad stvarmi, ki se nam zdijo samoumevne in ki si zaslužijo svojo pozornost. In sem zagotovo spada kislo zelje.

Polona, dovolj filozofiranja, mi Simona pridiga, saj mora pregledati in oddati zapis, jaz pa sanjam, kaj vse bi vam lahko še povedala o tem kralju zime…no ne smem več, oddati moram blog.

Slastne veganske sarme - tako dobre da jih boste pripravljali znova in znova in ne vsebujejo niti enega samega alergena.

Ok prosim vzemite moje grame v zakup, ker vsakič delam z res ogromnimi količinami, zato ostanek porabite za narastek.

Sestavine:

- glavo kislega zelja - ali samo liste

- 2 čebuli

- 250 g riža - neuluščen ali tri-žita

- 500 g zelene leče

- 500 g korenčka

- 2 bučki

- sol

- muškatni orešček

- malo čilija

- rdeča paprika v prahu

- 500 g pelatov

Na olju prepražite čebulo, ko zadiši dodajte vse potrebne in željene začimbe. Dodamo na kocke narezan korenček in bučke. Vse skupaj malo podušimo in dodamo oprano lečo in riž. Zalijemo s trikratno količino vode in skuhamo. Sama obožujem, če je zmes rahlo pacasta, saj jo lažje oblikujem v sarmice.

Zeljne liste obrežemo in razdelimo na enake velikosti, napolnimo z našo mešanico žit in lepo zvijemo. Sarme polagamo eno poleg druge na pekač pomazan z oljem. Dodamo spasirane pelate, na kocke narezano zelje, ki je ostalo, uporabite tudi trše dele in po potrebi še malo posolimo.

Vse skupaj postavimo v pečico in pečemo približno 1 uro na 180 stopinj.

Dober tek vam želimo!

Za vsa vprašanja pa smo vam na voljo ali v bistroju ali na info@polabekeraj.si