Če bi bil Trubar na LinkedInu: Objavljati v slovenskem ali tujem jeziku – ali kar oboje?

Dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo 31. oktobra, zaznamuje pomemben zgodovinski premik. Primož Trubar, vodilna osebnost slovenskega protestantizma, je izdal prve knjige v slovenskem jeziku, s čimer je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika. Ta dan zato praznujemo tudi kot dan slovenskega jezika, saj je Trubarjev doprinos bistveno pripomogel k uveljavitvi slovenščine. In ker "ta dan" sovpada z mojim tokratnim zapisom v rubriki Uporabno, berete o večjezičnih dilemah na svetovnem spletu.

Zakaj pišem o tem in kakšno povezavo vidim z večnimi jezikovnimi dilemami pri pisanju objav? Rada bi se dotaknila vprašanja, kako in v katerem jeziku komunicirati s sledilci, saj je to pogosto vprašanje slovenskih podjetij, ki poslujejo na mednarodnem trgu. Ali je bolje vsebine na družbenih omrežjih objavljati v angleščini ali slovenščini?

Poslovni partnerji cenijo naš odnos do lastne kulture

Poslovni partnerji cenijo spoštovanje do lokalne kulture in jezika, hkrati pa pričakujejo jasno komunikacijo v jeziku, ki ga razumejo. Dvojezičnost na spletnih straneh in družbenih omrežjih postaja vedno bolj prisotna, saj lahko s tem podjetja povečajo prepoznavnost doma in v tujini. Podjetja, ki sledijo temu trendu, izkazujejo odprtost in kulturno raznolikost, kar v globalnem svetu prispeva k zaupanju pri poslovnih partnerjih.

Realen primer iz prakse podjetja, ki je del globalne mreže – STARKMAT primer

Ravno prenavljamo spletno stran za podjetje, ki je del globalne mreže v svoji panogi. Dogovorjeni smo, da bomo po prenovi prevedli vsebino tudi v slovenski jezik, saj je trenutno vse v angleščini. Direktor podjetja mi je na zadnjem sestanku omenil, kako neverjetno je, da so stranke opazile to pomanjkljivost, kar je nanje vplivalo zelo negativno, zlasti v času, ko so iskali novo osebo za delovno mesto v podjetju.

Kako to vodim na njihovi poslovni LinkedIn strani?

Tu mi res prav pridejo dolgoletne izkušnje in občutek za komunikacijo. Težko mi je, ko udeleženci delavnic, mentoriranci ali naročniki od mene pričakujejo enoznačen odgovor ali nekakšen recept za objavljanje. Družbena omrežja so dinamično in spreminjajoče se okolje, zato je nujno, da delujemo agilno.

Obstaja nenapisano pravilo, da na LinkedInu objavljaš v tistem jeziku, ki ga govori 80 % tvojih sledilcev. A stvari niso tako preproste, ko si podjetje prizadeva pridobiti tuje stranke. Zato je dvojezičnost obvezna. Kadar gre za novico, ki je pomembna za mednarodne stranke, je besedilo najprej v angleškem jeziku, spodaj pa sledi še prevod v slovenščino (sicer pa je vrstni red običajno obrnjen). Ne smemo pozabiti na SEO optimizacijo. Google prepoznava vsebino tudi tukaj. S tem dosežemo dva cilja: pokažemo naše vrednote in spoštovanje do lastne kulture ter izboljšamo iskalne rezultate.

Kakšna pa je naša jezikovna odličnost v podjetju?

To vprašanje postavlja Vesna Žvegla, avtorica, urednica, predavateljica, transformatorka in svetovalka v podjetjih. V svoji novi knjigi Spreminjaš se ti. Spreminjaš podjetje, kjer si. (nekaj strani lahko tudi prelistate), je pomemben del posvetila poglavju o komunikaciji in jeziku. Kakšno leto nazaj, ko smo ravno lansirali njeno spletno stran, me je na sestanku presenetila s svojim pogledom na uporabo maternega jezika. Priznam, da me pogosto zanese pri uporabi tujk, saj je na področju marketinga nekatere izraze težko prevesti (ali pa je to le izgovor). A res se trudim, da je uporaba slovenščine prva misel, ko ustvarjam vsebine za naročnike, bodisi za družbena omrežja bodisi za spletne strani. Vesna me je navdušila s svojim stališčem: »... Kakšna je naša odličnost, ko v Sloveniji, v slovenskem podjetju mnogi pozabljajo, nekateri celo namerno in zavestno izrinjajo slovenski jezik?«

Kje je meja med poslovno prakso in kompliciranjem?

Vesna poudarja, da ni nič narobe, če pri komunikaciji s tujimi poslovnimi partnerji uporabljaš skupni jezik. Je pa prav, da znotraj podjetja uporabljaš svoj jezik. »Kdo te bo spoštoval in cenil, če sam ne spoštuješ in ne ceniš tega, kdo si?« zapiše Vesna nekje vmes.

Popolnoma se strinjam z njenim pogledom. Mnenje si deliva tudi pri vprašanju jezika v podjetju, ki posluje na slovenskem trgu. Menim, da je nujno, da je primarni jezik spletne strani slovenščina, četudi podjetje posluje v tujini. Pri opisih podjetja in ekipe je treba zagotoviti tudi prevod v slovenščino. Vesna svoje razmišljanje razširi tudi na notranjo in zunanjo komunikacijo ter izkušnjo s podjetjem, ki je na njeno povpraševanje v slovenščini odgovorilo v angleščini – čeprav gre za slovensko podjetje.

>> Če ste v dilemi glede objavljanja na spletu, mi pišite na [email protected] in poslala vam bom koristne povratne informacije za vaš primer. Če ste v dilemi glede komunikacije v podjetju pa vas z veseljem povežem z izjemno Vesno, ki resnično trans-formira podjetja.

Če bi Primož Trubar danes imel LinkedIn profil

Trubar bi verjetno sledil prepletanju osebnega in poslovnega življenjepisa, obogatenega z njegovimi temeljnimi vrednotami. Glede na njegov zgodovinski vpliv bi bil njegov LinkedIn profil zagotovo dvojezičen – v slovenščini kot izraz ponosa in vrednot ter v nemščini ali angleščini, da doseže mednarodne sledilce. Tako bi ostajal avtentičen in hkrati širil svojo vizijo. Trubar bi s tem ohranjal slovensko identiteto in hkrati zagotavljal, da ga razumejo tudi drugi evropski intelektualci. Kako bi izgledal njegov profil si lahko ogledate TUKAJ.