Na vsebino

5 primerov dobre permakulturne prakse

Rožlin
Rožlin

Odločila, da vam za današnji nasvet opišem 5 letošnjih primerov, kako smo gojili različne kulture na našem zeliščnem in zelenjavnem vrtu. Preprostih, a učinkovitih. Vsi sledijo permakulturnim načelom. Vsi pomagajo vrtnarju, da časovno in energijsko lažje obvladuje delo. In so zelo prijazni do našega okolja, saj snovi in energija krožijo na obstoječem prostoru, se ne izgubljajo. Ohranjajo ekosisteme zdrave. Kako?

Rožlin – dvoletnica ali trajnica?

Rožlin je čudovita, elegantna, visoka rastlina, ki je bila pogosto prisotna v samostanskih in cerkvenih vrtovih pa tudi v podeželskih in kmečkih vrtovih. Zanjo velja, da je dvoletnica, sejemo jo pozno poleti, da ima še čas, da vzkali, požene korenine in pritlične liste, naslednjo leto pa se razraste, požene steblo, zacveti in nato semeni. Tako sem rožlin pred tremi leti posejala, lani so naši obiskovalci uživali ob njegovih vitkih cvetočih steblih in se ob njih fotografirali. Ker je rožlin dvoletnica, naj bi bila potem rastlina »upokojena«, izruvana, posadila naj bi nove sadike.

Pa sem si premislila, lani pozno poleti sem rastline nizko porezala in prekrila s koruznico, ki jih je pozimi ščitila pred mrazom. Spomladi sem to zastirko odstranila in glej, moje rastline so ponovno pognale stebla in nas tudi letos razveseljevale z mnogimi cvetovi. No, malo nižji pa so ti rožlini le bili. Nastanek novih cvetov, vse do oktobra, sem pospeševala z rednim odstranjevanjem semen. Ta sem z veseljem podarila mnogim vrtnarskim navdušencem.

Gojenje v višino, prekle – fižol idr. plezalke

Zadnja leta so v vrtnarjenju zelo popularne visoke grede, a te niso edini način, ko lahko rastline gojimo na višini. Že naši redniki so pogosto gojili različne sorte fižola preklarja in si tako povečali pridelovalno površino. Prav gotovo pa so v svoji prehrani imeli večjo količino stročnic, torej rastlinskih beljakovin, kot današnja generacija, ki ima na mizi vsak dan meso. Na našem zeliščnem vrtu smo z namenom, da ozaveščamo večjo uporabo stročnic v naši prehrani, postavili šest prekel v obliki indijanskega šotora in posadili laški fižol. Čudoviti rdeči cvetovi so pritegnili mnogo pogledov ter spodbujali k gojenju zelenjave v višino. Tudi vi lahko poskusite, lahko tudi z drugimi kulturami, npr. s kumarami.

Kamilice – »setev« za naslednje leto

Učna gredica s kamilicami vsako leto čudovito zacveti. Cvetove (za čaj) ročno pobiramo tri do štirikrat zaporedoma, tako da se rastlina hitro izčrpa. Ko so na gredici rastline le še malo cvetele in so imele že v veliko semenskih glavic, sem rastline populila in prenesla na drugo mesto na vrtu, na gredico, kjer želim, da bodo rastle naslednje leto. Preprosto sem jih položila na zemljo in potlačila. Zgodaj spomladi bodo semena kamilic pognala in zrasla v nove rastline. Tako ne bom potrebovala shranjevati semen, sejati v rastlinjaku ali na gredici, gojiti sadik, jih presajati. Prihranila bom veliko časa in energije. Zadostila bom tudi potrebnemu kolobarjenju, da se semena na bodo sama posejala na isto gredico.

Paradižnik – kompost

Na našem zeliščnem vrtu, ki ga soustvarjamo že sedmo leto, gnojimo gredice le s kompostom, ki ga skrbno pripravimo iz pokošenih rastlin naših višinskih travnikov. Letos spomladi pa sva s sinom nekatere gredice za eksotične in kmetijske rastline posipala tudi kompostom iz zelenjavnega vrta. Na petih gredicam so tako zrasle tudi sadike paradižnika češnjevca, ki so ga naši obiskovalci vrta hitro zaznali in občudovali. Torej, brez mojega načrtovanega sejanja, brez presajanja, se je ta paradižnik zelo dobro počutil med lanom, koprivo, zrasel in obrodil (še vedno) je tudi ob baldrijanu, špargljih in sladkem pelinu.

KROMPIR – AJDA

Zadnja leta se mi zdi, da se na naših belokranjskih njivah in vrtovih gomolji krompirja pobirajo zelo zgodaj. Pa ne samo mi, mnogi pridelovalci se tako odločajo. Sama sem prepričana, da ima rastlina še nekaj časa, hrane za zorenje tudi, ko se zeleni del nadzemni del posuši, a letos je bilo to že zadnji teden julija. Tako nam je na vrtu ostala gola površina še razmeroma zgodaj poleti. Letos smo se odločili, da ta del le povlačimo in posejmo ajdo. Lepo je vzklila, cvetela, zdaj že semeni. Dovolj za čaj in še kaj, za zeleno gnojenje in čiščenje tal. Pa še čebele so bile srečne…

Če sem vas s katerim permakulturnim predlogom prepričala, bom vesela, če ga boste uporabili v naslednji vrtnarski sezoni.

Minka Kočevar

Minka Kočevar

Profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, organska vrtnarka in zeliščarka, urednica, pesnica. Soustvarja zeliščno - zdravilno, kulinarično, kozmetično in turistično - zgodbo na družinskem Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci. Ljubiteljica lepega in iskrenega. Rada piše, komentira, čuti belokranjsko in zeleno. Spodbuja in uživa v vsem, kar je povezano s čudovito belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in sodelovanjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj