Breza, belokranjska drevesna vila

»Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava, da stoje ti tak lepo?«

Prihaja pomlad, mnoga drevesa že odpirajo listne brste, med prvimi navadna breza (Betula pendula), čudovito drevo, ki me spremlja vse od otroštva. Prelepi Vinomerski steljniki z brezo in steljo - orlovo praprotjo so pomemben del kulturne krajine naše Bele krajine.

Breza je sloko drevo, zraste do 20 m in več, deblo pa odebeli do največ pol metra. Prepoznavna je po beli skorji, ki se na mestih lušči v tankih, skoraj papirnatih kosih. Vmes so vodoravne črne plutovinaste proge. Njeni listi so trikotne oblike, dolgi so 4 do 7 cm, imajo nažagan rob, so bleščeče zelene barve, jeseni postanejo zlato rumeni. Na površini vejic in listov so bradavičaste smolne žlezice. Njene zgornje veje visijo rahlo navzdol, kar je slikovito zapisal Oton Zupančič v pesmi Breza in hrast. Krošnja breze daje redko senco. Cvetovi so združeni v viseče mačice. Cveti v aprilu in maju.

Raste na skalnatih pobočjih in v svetlih gozdovih, na zaraslih površinah pa se širi kot pionirska drevesna vrsta. Zaradi njene posebne oblike krošnje in bele barve skorje je zasajena v mnogih parkih in vrtovih.

Pri brezi se v zdravilne namene uporabljajo popki, listi, sok, lubje in oglje.

Njene učinkovine so: flavonoidi, saponini, čreslovine, smola, grenčine, eterično olje, vitamin C in razne soli. Delujejo lahko protivnetno, protimikrobno, antioksidativno in diuretično - uravnavajo celično presnovo. Sodelujejo pri čiščenju telesa ter pomagajo pri obrabljenih sklepih. Tako so npr. v preteklosti brezove brste in liste namakali v žganje in potem takšno brezovo žganje uporabljali za vtiranje oteklih sklepov.

Brezov čaj

Lahko si pripravite poparek iz svežih listov. V tem primeru vzemite 3 žlice za eno skodelico vrele vode. Ali pa čajno žličko suhih listov za skodelico. Poparek lahko popijete po 10 minutah do 15 minutah, večkrat na dan.

V ljudski medicini so brezov čaj od davnine uživali za zdravljenje sladkorne bolezni, jeter, ledvic in zoper težave s sečili.

Čajne mešanice z brezo

Pogosto so poimenovani kot čaji za razstrupljanje ali hujšanje. Poleg breze lahko uporabite še koprivo, regrat, bezeg in gladež.

Za pripravo čaja za mehur in ledvice pa zmešajte brezo, koprivo, zlato rozgo, preslice in brusnico ter koruzne laske. Po potrebi si pripravite poparek, ki ga lahko uživate trikrat na dan.

Brezova voda

Pridobivanje drevesnega soka breze so poznali že stari Slovani in baltska ljudstva. Na Slovenskem so iz brezovih dreves pridobivali sladek drevesni sok, ki so ga uživali kot zdravilno in sladilno pijačo. Če pa so pustili, da je brezova voda zavrela (fermentirala), so dobili alkoholni napitek.

Še preden so breze ozelenele, so v debla starejših dreves, ki so kak meter od tal merila vsaj 20 cm v premeru, s svedrom izvrtali luknjo in vanjo vstavili bezgovo steblo. Temu so pred tem izvrtali stržen, da so dobili cevčico. Skoznjo se je v podstavljeno posodo iztekal drevesni sok. V enem dnevu se je vanjo natočilo tudi več litrov tekočine. A nikoli niso pustili, da bi se drevo preveč izčrpalo.

Ko se je brezova voda nacedila, so rano na deblu breze zacelili s cepilno smolo. Veljalo je vsesplošno prepričanje, da je brezova voda zdravilna, da ti očisti kri in te okrepi. Brezovo vodo so uživali zoper zlatenico, bolezni sečil, skorbut, proti kožnim težavam in vodenici.

V sodobni farmaciji je poleg zdravljenja sečil potrjena zdravilnost brezove vode tudi pri zdravljenju lasišča, saj obstajajo številni brezovi pripravki za odpravljanje izpadanja las, plešavosti in prhljaja.

Naj za zaključek zapišem še tole ljudsko vražo: »Če brezi odpadejo v oktobru najprej listi na spodnjih vejah, v vrhu pa ostanejo, bo mila zima, ostra zima pa naj bi bila, če brezi odpadejo najprej listi na vrhu krošnje«.