Češnja, priljubljeno sadno drevo

Že v kameni dobi so dokazano ljudje nabirali divje češnje. Gojili so jih ob Črnem morju, od koder so bile prenešene v Rim. Rimljani pa so nato drevo češnje kmalu prenesli preko Alp.

Drevo češnje je koščičar in spada v družino rožnic (Rosaceae). Prvotna oblika je bila divja češnja, iz katere so s križanjem in mutacijami nastale današnje češnje. Še danes razlikujemo med sladko češnjo in kislo češnjo – višnjo. Obstaja približno 500 sort češnje, npr. hrustavke in češnje z bolj mehkim mesom. Češnje gojijo povsod po Evropi, velika izvoznika sta Turčija in Grčija. Ker češnje po obiranju ne zorijo več, jih obirajo zrele. Da se lahko obdržijo na dolgih transportih jih obdelajo s kemikalijami. Po nakupu jih je potrebno takoj zaužiti, ker ne zdržijo dolgo. Če češnje nabiramo sami, se potrudimo, da jih nabiramo s peclji, saj je tako obstojnost sadežev daljša, pa še peclje lahko uporabimo.

Drevo divje češnje (Prunus avium) zraste do 20 m visoko. Močne in pokončne veje oblikujejo košato in piramidasto krošnjo. Skorja je rdeče rjava; z leti razpoka in se lupi v vodoravnih trakovih. Premenjalni, suličasti in na vrhu koničasti listi so na robu dvojno narezani. Listi so gladki, zgornja stran je bolj nagubana, spodnja pa puhasta.

Cvetovi so beli, prijetnega vonja, na dolgih pecljih in združeni v kobule. Plod je okrogel, rahlo srčaste oblike, v premeru velik do 1 cm. Je temno rdeč, koščičast z užitnim mesnatim osemenjem. Gojene sorte imajo večje in okusnejše plodove.

Sestavine v češnjah

Vsebujejo relativno veliko mineralnih snovi: kalij, kalcij, magnezij in fosfor. Od vitaminov so prisotni bioaktivni vitamini betakaroten, B1, B2 in B6 in predvsem vitamin C. Okus in barvo češnje določajo sadni sladkor, sadna kislina in fenolne spojine. Delež mineralnih snovi in antocianov je višji v temnejših sadežih. Barvila in antioksidanta antociana, ki deluje protivnetno, je posebno veliko v zunanjem ovoju češnje.

Ljudska medicina je skozi stoletja uporabljala češnje za zdravljenje proti paradontozi in artritisu ter proti vnetjem.

Kura proti artritisu

Izvedete jo tako, da 10 dni jeste češnje ali grozdje ali gozdne jagode ali višnje.

Dieta pri vnetju debelega črevesa

Pri vnetju črevesne sluznice velja stroga dieta, prepovedana so mnoga živila iz različnih skupin, tudi uživanje sadja je omejeno. Dovoljene so banane, omejeno pa lahko bolniki uživajo tudi rabarbaro, jabolka, hruške, slive, breskve, marelice, jagode, ribez, kosmulje, borovnice in tudi – češnje!

Sveže češnje proti putiki

Če boste zaužili pol kilograma češenj dnevno, se vam bo znižal nivo sečne kisline v telesu in vaše težave se bodo zmanjšale.

Čaj iz češnjevih pecljev

Uporabite ga pri vnetju ledvičnega meha. Čaj vam bo ublažil vnetje in pospešil izločanje vode. Kako ga pripravite? V 1 litru vode prekuhate 20 do 30 pecljev. Polovico toplega čaja popijete zjutraj na tešče, preostali del pa preko dneva, vsakokrat po eno skodelico.

Čaj iz češnjevih pecljev in preslice vam bo pomagal tudi pri vnetju sečnega mehurja. Poparek preslice in prevretek češnjevih pecljev zlijte skupaj in pijte večkrat na dan. Začetno in blažje vnetje bo gotovo izginilo.

Tudi moderni nauk o prehrani priporoča za preprečevanje raznih vnetij sklepov kuro s češnjami; zadostuje, da pojeste pol kilograma svežih češenj na dan.

Če pa stopimo na področje kulinarike - iz plodov češnje so se že daleč v preteklosti in se še danes - kuhajo kompoti, marmelade, sokovi, žganje (češnjevec) in likerji. In seveda pečejo okusni zavitki, kolački, pite in torte…

Velja pa tudi pozornost, saj tudi češnje so pri nekaterih osebah lahko razlog za alergijsko reakcijo, a to je zelo redko.

In na koncu naj dodam le še to: najboljše in najbolj zdrave so domače češnje, ki niso tretirane s sredstvom proti češnjevi muhi, kar velja za češnje iz trgovin.

Torej le pogumno splezajte na domačo ali sosedovo češnjo, vendar pa, bodite zelo previdni pri nabiranju!