Na vsebino

Kako po Glasgowu

Če sodite v skupino zemljanov, ki smo redno spremljali potek svetovne okoljske konference v škotskem Glasgowu, potem veste o čem bom danes pisala. Tisti pa, ki pa še vedno menite, da okoljski problemi niso vaši, vas vseeno prosim, da preberete spodnji zapis.

Na podnebni konferenci je bilo kot ključno izpostavljeno - Opuščanje premoga – kot kritičnega fosilnega goriva z veliko emisijami toplogrednih plinov in - Preprečevanje krčenja gozdov -, ekosistema, ki je poleg morja, najbolj pomemben za proizvodnjo kisika.

S trem bi hitreje dosegli omejitev segrevanja ozračja že do leta 2050. Mnogi države in aktivisti so pričakovali tudi soglasje o finančnih sredstvih iz razvitih držav, ki so od industrijske revolucije naprej največ prispevale k onesnaževanju našega planeta. Torej konkretni denar, ki bi pomagala podnebno najranljivejšim svetovnim območjem in kratkoročni ukrepi za preprečevanje rasti onesnaževanja okolja, za varstvo okolja.

Ko sem pred več kot tridesetimi leti začela s poučevanjem biologije in kemije na eni izmed srednjih strokovnih šol, (kasneje delo nadaljevala na drugih in tudi osnovnih šolah), profesorji, učenci in dijaki nismo imeli lastnih, slovenskim ekoloških gradiv.

Ni bilo interneta, šolska in javna knjižnica je bili edini vir dodatnih gradiv z ekološko vsebino. Kot mentorica ekološkega krožka sem iskala knjige, ki so opisovale kako lahko kot posameznik ali skupina v korakih prispevamo k zdravemu planetu.

V njih so bili nanizani mnogi predlogi in konkretne rešitve katere dejavnosti izpostaviti pri mladih radovednežih, da sami aktivno spoznajo problem matere Zemlje. Predvsem pa, kako lahko posameznik in njegova družina, šola prispeva k izboljšanju stanja. Bili so mi navdih za mnoge raziskovalne ure z mladimi. Kasneje se je v šolskem prostoru razvil projekt Eko šola, ki je odživel zelo pozitivne učinke in drugi, npr. Šolska Vrtilnica.

No, na te moje dolgoletne in raznovrstne poklicne, strokovne in tudi aktivistične korake sem se spomnila tudi letos ob svetovni konferenci.

Nekaj predlogov, ki jih lahko stori vsak izmed nas, mlad ali star:

Na področju energije.

Koliko stopinj segrevate vaše stanovanje ali hišo? Ali je res potrebno biti od jeseni do spomladi v kratkih rokavih v notranjih prostorih? Prav gotovo je pulover z dolgimi rokavi in jopica ali trenirka veliko bolj primerno oblačilo za ta letni čas. Količina porabljenega goriva bo nižja, okoljski odtis tudi.

Na področju pridelave lastne hrane.

Gotovo imate v lasti vsaj nekaj zemlje, če ne jo vzemite v najem ali uporabite balkon ali teraso. Pozimi načrtujte, kaj boste sejali in posadili, spomladi začnite. Preko leta boste imeli zdravo zelenjavo, zelišča in tudi sadje, npr. jagodičevje, že na vaši mizi. Gojite organsko, brez umetnih gnojil in škropiv. Hrana bo brez transporta, brez emisij v okolje.

Na področju uporabe hrane.

Če načrtujete družinske obroke, boste verjetno kupili le tista živila, ki so potrebna za pripravo vaše jedi. Ali pa odprete hladilnik, mogoče skrinjo ali greste v klet ali na vrt in uporabite živila, ki so že v hiši ali na vrtu. Poskusite, mogoče sprva enkrat na teden, potem večkrat. Presežke zamrznite, posušite, predelajte, hranite domače živali, kompostirajte.

Na področju odpadkov.

Uredite si poseben prostor za ločevanje odpadkov. Ne pozabite na posodo za organske odpadke. Če stanujete v hiši, je kompostnik obvezen. Sama sem zelo ponosna, da so od začetka našega gospodinjstva 1989 vsi organski odpadki naše družine predelani v kompost, ki ga uporabljamo na zelenjavnem vrtu.

Pa ločevanje drugih vrst odpadkov: plastika, papir, steklo, kovine in drugi odpadki. Ko ga enkrat osvojite, ni težko. Pa tudi ob nakupu živil in predmetov lahko kot odgovorni potrošniki že z izborom zelo zmanjšate količino odpadne embalaže.

Na področju uporabe vode.

Tuširanje ali uporaba kadi, tu se običajno navaja primerjava in velika razlika v porabi vode. Pa varčevalni programi v pralnem in pomivalnem stroju. Žal ima le malo gospodinjstev urejen vodovodni sistem, ki omogoča uporabo t.i. sive vode. Pa vodovodna voda kot pitna voda, to še imamo, uporabljajte jo, a čuvajte. Kam že izlijete usedlino kave? Kakšna čistila uporabljate in koliko itd.

In tako bi lahko nadaljevala z mnogimi področji in predlogi za naša bolj odgovorna dejanja, na ravni posameznika, družine, vasi, trga, mesta, podjetja, kmetije, občine…

Torej, kateri okoljski cilj si boste zadali? Saj menda želite živeti na Zemlji, pot na Mars je je veliko bolj nepredvidljiva, predvsem draga in za večino nas nedosegljiva!

Prav pri vsakem našem ravnanju, uporabi snovi, različnih materialov, energije, hrane, prevoza itd. vplivamo na naše okolje.

Pišem kljub temu, da naša Bela krajina še vedno velja za relativno neonesnažen del Slovenije, na to smo ponosni. Sodimo med industrijsko ne zelo razvito subregijo. A tudi pri nas smo že doživeli ekološke katastrofe. Odpadke odlagamo onkraj Gorjancev. Kaj pa naša zemlja, voda, zrak? Živimo in delujmo trajnostno!

Minka Kočevar

Minka Kočevar

Profesorica kemije, biologije in gospodinjstva, organska vrtnarka in zeliščarka, urednica, pesnica. Soustvarja zeliščno - zdravilno, kulinarično, kozmetično in turistično - zgodbo na družinskem Belokranjskem zeliščnem vrtu pod Gorjanci. Ljubiteljica lepega in iskrenega. Rada piše, komentira, čuti belokranjsko in zeleno. Spodbuja in uživa v vsem, kar je povezano s čudovito belokranjsko naravo, trajnostjo, organsko pridelavo, samooskrbo in sodelovanjem.

Odkrijte Belo krajino
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje in statistiko obiska. Več o piškotkih si lahko preberete tukaj