»Za krepitev obrambnim moči do prehladnih obolenj je dobro uživati močne krepilne snovi: kislo mleko, jogurt, med in večje količine vitamina C. Jejmo več sadja, zlasti pomaranč in limon in zelenjave, je že leta 1982 v slovenski knjižni uspešnici Domača zdravila zapisal magister farmacije Janez Kromar.

«Veliko storimo tudi s tem, če smo čim več na svežem zraku, kar nas utrdi.«

Kis je dober pomočnik pri prehladih

Naj opišem še nekaj njegovih nasvetov ob težavah s prehladi. Ukrepajmo, ko se nas prehlad šele loteva. »Kadar čutimo, da nas prijemlje prehlad in kihamo, zlijemo na dlan malo kisa in ga dobro razmažemo. Nato z dlanmi zakrijemo nos in globoko vdihavamo hlape kisa. To naredimo trikrat zaporedoma.«

Tudi, ko že kašljamo, nam je kis lahko v pomoč. »Pri napadih kašlja si pomagajmo z obkladki vode in kisa. Vodo in kis je treba zavreti in napraviti ovitke od vratu do trebuha. Vsakih deset minut je treba zavitek zamenjati, najmanj sedemkrat. Vselej se je treba dobro odeti. Po vročih obkladkih pride mrzel ovitek, ki ga pripravimo iz samega kisa in ga damo na prsi za pol ure.«

In nadaljuje v podobnem slogu, kako ravnamo, da se ne prehladimo. »Vedno pa se je treba dobro odeti. Varovati se je treba prepiha.«

Krompirjeva kaša

Prav tako avtor navaja preverjene blagodejne učinke zdrobljenega krompirja, krompirjeve kaše. »Krompirjevo kašo, pomešano s hladno vodo, ponekod dajejo kot obkladke pri ozeblinah, pri vnetju pljuč, pri bronhitisu, pri bolečinah v spodnjem delu trebuha, pri vnetju sklepov in revmatičnih obolenjih.«

Banjanje

V poglavju Savna - osvežilo in zdravilo, kjer opisuje pozitivne učinke potenja v savni, sem našla zanimiv zapis. »Tudi pri nas poznamo iz ljudskega izročila kopeli v vročem zraka ali pari. Belokranjci so se pri trdovratnem prehladu« banjali«, prehlajeni se je usedel na stolček v kad, v katero so nalili kropa in vanjo položili še razbeljene kamne. Kad so pokrili z rjuho, da sopara ni uhajala in da se je »vanj živo zajela«, kot so pravili, namreč tistega, ki se je kopal. Bolnik mora v kopeli vzdržati dvajset minut.«

Čaj iz sončničnih semen

Naj zaključim s Kromarjevim nasvetom, v katerem opisuje, kako si pripravite čaj iz sončničnih semen. «Čaj iz sončničnih semen je dober za raztapljanje sluzi pri zasluzenosti pljuč. Semena v vodi toliko časa kuhamo, da dobimo sluzasto tekočino. Čaj potem pijemo večkrat na dan, po požirkih. V Rusiji pa uporabljajo čaj pri prehladih tudi cvetove in liste sončnic.«